(KOLUMNA) Vsi smo nagi

Od nekdaj veliko raje delam z moškimi, tudi zaradi tega, ker se ne zapletajo toliko  v podrobnosti in jasno povedo, kaj bi radi in tudi kaj jim ni všeč. Čustva so pri moških pri tem povsem naravno izključena in kakor mi v zasebnem svetu ni všeč, da to naredijo, v poslovnem to toliko bolj cenim. Ženske se namreč tega po večini moramo naučiti. Posel je posel. Ženske pa stvari rade vzamemo osebno, prenesemo na svoja osebna občutja in tu se stvari začnejo zapletati. Lepilo vseh teh razlik, ki jim svoje dodajo še tisoči karakterjev, so odnosi. Če imaš dobre odnose v podjetju, lahko s temi ljudmi ustvarjaš čuda. Če so ljudje med sabo sprti, se zaletavaš v zid, saj v isti zasedbi ne boš premaknil ničesar. Če pravim, da je lažje delati z moškimi, moram dodati še to, da je njihov problem ego, ki ga stežka pospravijo. In če se srečata dva težka ega, bo prej ali slej frčalo perje. 

Navodil, kako ustvariti dobre odnose, nima nihče. Ljudje svoje vzorce vedenja prinašamo od doma, iz zasebnega življenja, ki nas zaznamuje vse od rojstva do smrti. Kolikor je ljudi, toliko je tudi različnih značajev, dober vodja pa mora v vsakem zaposlenem prepoznati njegove prednosti in slabosti in iz njega potegniti najboljše. Ne gre se slepiti, da vodja pri tem ostane brez posledic. Kakor te nekateri ljudje napolnijo z energijo, ti jo drugi povsem izsesajo. In potem moraš pretehtati, ali je vredno, da nekega človeka obdržiš v svoji bližini, ali pridobiš več, če ga izgubiš.

Je pa dejstvo, da odnosi vrtijo svet, tudi poslovnega, kar me je na moji karierni poti že presenetilo in me tudi še bo. Ko nekaterih poslovnih potez ne razumeš, so verjetno v ozadju odnosi, stare ali sveže zamere. Če želiš poslovati dobro, moraš poleg kakovostnega izdelka skrbeti tudi za to, da imaš korektne odnose z okolico. To ne pomeni, da se uklanjaš vsaki muhi poslovnežev, saj mnoge zaneseta položaj in moč in verjamejo, da lahko upravljajo vse in vsakogar. To pomeni, da se ne smeš zaletavati, ampak reševati situacijo za situacijo, pri tem pa paziti, da ohranjaš svojo hrbtenico. Kot sem pred leti v kolumni že zapisala, na koncu dneva vsak sam zaspi, ne glede na to, kdo leži poleg. Pomembno je, da spiš mirno. To pa lahko dosežeš tako, da ne glede na vse skušnjave in pasti, ki ti jih življenje nastavlja, o svojih dejanjih dobro premisliš in se zavedaš, da je vse minljivo. Ničesar ne nesemo s sabo. Ko umre nekdo, ki ste ga poznali, na kaj pomislite najprej? Na to, kakšna oblačila je nosil, ali na to, kako ste se ob njem počutili, kaj vse ste skupaj preživeli, kaj vse je morda človek prestal. 

Življenje je včasih kot centrifuga, ki te premetava tako, da ne veš, ali se boš iz tega izvlekel živ. Ravno takrat je najpomembneje, da si v sebi pomirjen, ker veš, da delaš prav, ne škoduješ nikomur in stojiš trdno na realnih tleh. Pod oblačili smo pač čisto vsi nagi.