Kolumna: Že nekaj časa živimo v dobi plastike

Ljudje smo v zgodovini preživeli različna obdobja, od kamene prek bronaste do železne dobe. Že kar nekaj časa živimo v dobi plastike. Brez plastičnih materialov si življenja ne moremo več predstavljati. Kaj pravzaprav plastika je? Po navadi najprej pomislimo na plastične vrečke in plastenke. A plastika je še veliko več, iz različnih plastičnih materialov izdelujejo različne predmete: igrače, posode, gospodinjske pripomočke, cevi, obutev, oblačila, računalnike, telefone, dele za avtomobile, medicinske pripomočke, embalažo. Če pogledam po dnevni sobi, lahko naštejem vsaj dvajset različnih izdelkov iz plastike. Iluzorno je pričakovati, da bi se odrekli udobnosti, ki nam jo omogoča. Žal smo ljudje nagnjeni k pretiravanju in smo v zadnjem času prešli iz rabe v zlorabo plastike.

Zadnjič sem bil v trgovini deležen začudenih pogledov, ko sem tehtal sadje brez vrečke, prodajalka me je prijazno opozorila, da je uporaba plastičnih rokavic in vrečke obvezna, še bolj me je zmotilo, da je bil koruzni kruh zavit v folijo. Pogledam v voziček: jogurt in puding v plastičnih kozarčkih, voda in sok v plastenkah. Posebna zgodba so izdelki iz plastike za enkratno rabo, ki so nepotrebni, a redko mine gasilska veselica, rojstnodnevna zabava ali koncert, kjer ne bi stregli pijače in hrane v plastičnih kozarcih in krožnikih. Nedavno sem bil pri prijatelju na zabavi njegovih otrok, kjer me je poleg plastičnih kozarcev in krožnikov zmotilo, da je točil mineralno vodo iz plastenk. Na vprašanje, zakaj ni kupil povratne steklene embalaže, je odgovoril, da je tako preprosteje. Na moje nadaljnje provociranje o onesnaževanju narave mi je mirno omenil ločevanje odpadkov in recikliranje.

Plastika je v zadnjih desetletjih zelo uspešno prodrla tudi v kmetijstvo. Spomnim se, da sem kot otrok pomagal očetu in mami nalagati voz s senom, sčasoma smo se modernizirali in voz sena so zamenjale s plastičnimi vrvmi povezane kvadratne bale, ki jih danes zamenjujejo velike okrogle bale. Zelo nenavadno, če ne celo moteče je, ko opazujem čudovito pokrajino Krajinskega parka Goričko, a namesto krasnih senenih kopic vidim v folijo ovite bale. Kje končajo vrečke, ki jih uporabljamo pol ure, in kje kozarci ali plastenke, iz katerih pijemo le enkrat? Kljub ločenemu zbiranju odpadkov uspemo reciklirati le manjši delež, večji del plastike konča na deponijah ali celo v naravi.

Trenutno je v oceanih okrog 150 milijonov ton plastike, vsako leto dodamo še osem milijonov ton. V Tihem oceanu je otok plastike, trikrat večji od Francije. Stanje pri nas ni veliko boljše. Med opravljanjem naravovarstvenega nadzora po Krajinskem parku Goričko naletim na odpadke povsod. Obcestni jarki so polni plastenk, prav tako potoki, z dreves visijo vrečke, v Ledavskem jezeru je vsaj za en tovorni vlak plastičnega odpada. Tudi kurjenje plastike ni rešitev, je celo za zdravje nevarno. Plastika v naravi ni le vizualno moteča, ampak je tudi nevarna, saj jo živali pogosto zamenjajo za hrano, kar lahko privede do pogina. Še večja nevarnost so mikro plastični delci, ki delujejo kot hormonski motilci ter lahko privedejo do neplodnosti živali in ljudi.

Kako izboljšati stanje? Po zakonu o varstvu okolja je odlaganje odpadkov sicer kaznivo, a oglobiti nevestneže, ki iz avtomobila odvržejo plastenko, je skoraj nemogoče. Pomembna dejavnika sta tudi ozaveščanje ljudi in odstranjevanje odpadkov, a največji napredek bi dosegli, če bi plastične izdelke za enkratno uporabo zakonsko prepovedali. Sebe imam za ozaveščenega, kljub temu vsak mesec »pridelamo« vrečo plastičnega odpada. Pri nekaterih hišah videvam celo tri ali štiri vreče. Zato ob naslednjem nakupovanju kupite mineralno vodo v steklenici, prodajalki pa obzirno povejte, da ne potrebujete vrečke.