vestnik

(KOLUMNA) Ženske ne bomo tiho

Adriana Gašpar, 8. 3. 2024
AdobeStock
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Zato ne bomo tiho, ponavljale bomo to, dokler bo treba in vedno znova. Ženska ni spolni objekt, ženska ni nikogaršnja last, ženska nikakor ni nežnejši spol.

Ne izgine mi izpred oči posnetek ob izbruhu novega konflikta med Izraelom in Hamasom, na katerem dva moška pod roko držita žensko, ki komaj hodi in ima hlače okrvavljene od zadnjice navzdol. Ni težko ugotoviti, da je prispevek na večernih poročilih govoril o spolnih zločinih. To se dogaja ta trenutek, leta 2024, pred našimi očmi. To se dogaja nekaj tisoč kilometrov stran tudi v Ukrajini. Dogaja se žal tudi marsikje drugje, marsikje bližje.



Marec je mesec žensk, ob čemer si zahodni kapitalistični svet (spet) mane roke. A niso rože in darila tisto, kar ženske potrebujemo, temveč spoštovanje. Ni samoumevno in nikoli ne bo, izborjene pravice lahko izgubimo v hipu. Dokaz za to so prizori, ki sem jih opisala v uvodu. Zato ne bomo tiho, ponavljale bomo to, dokler bo treba in vedno znova. Ženska ni spolni objekt, ženska ni nikogaršnja last, ženska nikakor ni nežnejši spol. Morda s to oznako ne mislite nič slabega, a oznaka nežnejši spol pomeni tudi, da je oseba krhka, občutljiva, torej šibkejša. Morda v fizičnem smislu to drži, saj so konstitucije telesa drugačne, a tudi v tem primeru ženske v boju za preživetje v sebi najdejo moč, ki preseneti še njih same. Nikakor pa ta oznaka ne drži v drugih pogledih, ko primerjamo moški in ženski spol.

892455_026-nasilje
Tomaž Primožič/FPA
Ne izgine mi izpred oči posnetek ob izbruhu novega konflikta med Izraelom in Hamasom, na katerem dva moška pod roko držita žensko, ki komaj hodi in ima hlače okrvavljene od zadnjice navzdol.

Ko smo v uredništvu pred kratkim izbirali kandidate za akcijo Vestnikova osebnost leta, ki se bo začela konec meseca, smo se pogovarjali o tem, ali bomo imeli enako število kandidatov obeh spolov, ker so med kandidati prevladovali moški. Sodelavka je ob tem pripomnila, da ženska ni dobra zato, ker je ženska, ampak zato, ker nekaj dobrega dela ali naredi. In mi se odločamo o doprinosu posameznika v lokalnem okolju, ne glede na to, katerega spola je. To mi je dalo misliti o tej temi še kar nekaj časa, saj vsekakor drži, da zgolj zaradi tega, ker smo ženske, nismo dobre. Kakor je res tudi, da vse ženske niso dobre. A po drugi strani mislim, da če same ne bomo podpirale druga druge, kako nas bodo moški, ko še vedno živimo v izrazito patriarhalni družbi. Ne glede na to, kako pametne, sposobne, učinkovite smo, smo vedno mnogo strožje ocenjevane od moških kolegov. Moramo biti še brezhibno urejene, po možnosti ljubeče partnerice, ki opravijo večino gospodinjski del, in vzorne mame, ki pridejo na vse roditeljske sestanke, govorilne ure in nastope otrok.



Če je ženska ambiciozna, je velikokrat označena kot karieristka, hladna, drugačna, saj zanemarja osnovno, reprodukcijsko, vlogo ženske, po kateri bi do nekega leta »morala« imeti tudi rednega partnerja in vsaj enega otroka. Če zapisano velja za moškega, je gotovo marljiv, delaven, usmerjen na kariero, ki mu bo zagotavljala varno prihodnost, in velja za »dober ulov«. Sprašujem se, kdo določa ta dvojna pravila. Kdo je ta družba? Babica, sosed, prijateljica od mame, bratranec, kdo? Zakaj bi drugi vedeli, kaj je bolje za nas, od nas samih? 

Ne zavedamo se moči besed, izgovorjenih ali zapisanih. Kakor se morda ne zavedamo zares, da se vse vojne začnejo in končajo za mizo in vsako nasilje začne in konča v glavi. Vmes pa ljudje doživijo grozote, ki si jih ne bi smeli niti predstavljati, ne da jih je bolan človeški um celo sposoben izpeljati. Tako razvita in najmočnejša rasa smo, pa včasih tako zelo primitivno odpovemo in smo vse kaj drugega kot ljudje. Ne jaz ne vi verjetno (žal) ne bomo sedeli za mizo, kjer se bodo pogajali o koncu vojn, lahko pa pri sebi razmislimo, kaj lahko naredimo, da se kaj takega pri nas ne zgodi.

Na moremo spremeniti vsega sveta. Lahko pa spremenimo sebe in ob tem s svojimi besedami in dejanji morda še koga drugega. Tisti trenutek, ko želite nekoga obrekovati, soditi o njegovem videzu, življenju, besedah, statusu, se ustavite in premislite, zakaj želite to narediti. Kaj bo to vam prineslo in morda še najpomembneje, kako bi se počutili vi, če bi nekdo to naredil vam. Razdalja od hudih besed do hudih dejanj ni tako zelo dolga. 

zenske osmi-marec nasilje