Lendavska upravna enota je 19. decembra 2018 izdala odločbo o uvedbi komasacijskega postopka za območje dobrovniške občine. Večina udeležencev jo je prejela zadnje dni lanskega leta, teh pa je skupaj 561. Rok za pritožbo zoper prejeto odločbo traja 30 dni od vročitve, do 10. januarja pa se je pritožil en upravičenec, razlog je bil, da ni podpisal soglasja za komasacijo. Koliko bo pritožb, ni mogoče napovedati, lahko pa predvidevamo, da se bo kdo pritožil tudi zaradi drugih namenov, ki jih ima s svojim premoženjem. Grafični izris enega od treh obodov komasacijskega območja namreč kaže, da se ta ponekod tesno prilega naselju, z uvedbo komasacijskega postopka pa na zajetem območju veljajo nekatere omejitve glede ravnanja s tem premoženjem, torej glede parcelacije zemljišč in graditve, če seveda ni z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določeno drugače.
Predlog je na upravni enoti prvič vložila septembra 2016, v komasacijsko območje pa takrat zajela dva oboda, in sicer enega v k. o. Dobrovnik in enega k. o. Žitkovci. Za uvedbo komasacijskega postopka je bilo treba zbrati soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, in natanko toliko jih je občina takrat tudi pridobila. Toda naleteli so na drugo oviro. V komasacijsko območje je bilo namreč zajetih tudi nekaj parcel v Žitkovcih, na katerih so stali objekti. Občinski svet je nato sprejel obvezno razlago besedila odloka v tistem delu, ki se nanaša na dopustnost vključevanja zemljišč v komasacijo, upravna enota pa je občini predlagala, da odda vlogo o ustavitvi postopka.
Po pravnomočnosti odločbe, ki jo je izdala upravna enota, bo občina morala pridobiti še odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju, ki pa jo izdaja kmetijsko ministrstvo. S tem bo izpolnila pogoje za kandidiranje na javni razpis programa razvoja podeželja 2014–2020. Po podatkih iz načrta razvojnih programov občine je projekt vreden približno 1,2 milijona evrov.
Območje, ki je zajeto v komasacijski postopek, meri 696 hektarjev, kar pomeni, da je teh površin več, kot je uradno vseh obdelovalnih površin v občini. S komasacijo bodo torej ustavili tudi opuščanje obdelovalnih kmetijskih površin in njihovo zaraščanje. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je imela dobrovniška občina leta 2010 547 hektarjev kmetijskih zemljišč (116 hektarjev manj kot leta 2000), od tega 461 hektarjev njiv, 57 hektarjev pašnikov in 28 hektarjev trajnih nasadov. Celotna velikost občine pa je 3.110 hektarjev. Dokumenti komasacijskega območja bodo javnosti dostopni po pravnomočnosti vseh izdanih odločb.
Začeli pred skoraj osmimi leti
Dobrovniška občina se je na obsežno zložbo zemljišč začela pripravljati skoraj pred osmimi leti in si obetala dokončanje leta 2014.Predlog je na upravni enoti prvič vložila septembra 2016, v komasacijsko območje pa takrat zajela dva oboda, in sicer enega v k. o. Dobrovnik in enega k. o. Žitkovci. Za uvedbo komasacijskega postopka je bilo treba zbrati soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, in natanko toliko jih je občina takrat tudi pridobila. Toda naleteli so na drugo oviro. V komasacijsko območje je bilo namreč zajetih tudi nekaj parcel v Žitkovcih, na katerih so stali objekti. Občinski svet je nato sprejel obvezno razlago besedila odloka v tistem delu, ki se nanaša na dopustnost vključevanja zemljišč v komasacijo, upravna enota pa je občini predlagala, da odda vlogo o ustavitvi postopka.
Začeli znova, zajeli še novo območje
Toda oddana vloga se je nanašala na prekinitev postopka. Postopek se je s sklepom upravne enote ustavil in občina se je morala komasacije lotiti od začetka. Komasacijsko območje je zdaj opredeljeno na novo, na novo pa je zajeto precej obsežno območje med Turniščem in Dobrovnikom.Po pravnomočnosti odločbe, ki jo je izdala upravna enota, bo občina morala pridobiti še odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju, ki pa jo izdaja kmetijsko ministrstvo. S tem bo izpolnila pogoje za kandidiranje na javni razpis programa razvoja podeželja 2014–2020. Po podatkih iz načrta razvojnih programov občine je projekt vreden približno 1,2 milijona evrov.