Komasacije na Goričkem: Vprašanje odprto tudi na državni ravni

Pred kratkim smo poročali o odločitvi upravnega sodišča v prid pritožnika v primeru prodaje zemljišča na Goričkem, sodba pa bi lahko bila precedenčna tudi za druge lastnike zemljišč, ki so bila predmet komasacije.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič

Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.

V navedenem primeru je šlo za zemljišče, na katerem je lastnik podedoval solastniški delež leta 2000 in ga prodal leta 2019 za 7500 evrov. Zaradi tega je plačal dohodnino od dobička od kapitala po 25-odstotni stopnji. Zemljišče je bilo tudi del komasacije, ki se je začela leta 2004, Finančna uprava (Furs) pa je kot datum pridobitve zemljišča upoštevala avgust 2014, ko je bila izdana pravnomočna odločba o komasaciji. Ker se stopnja dohodnine pri odsvojitvi nepremičnine znižuje na vsakih pet let, je bil v tem primeru prodajalec pri plačilu davka oškodovan za 600 evrov.

Ivan Simič: »Kot sem vedno opozarjal, si bom na čelu Fursa prizadeval odpravljati napake iz preteklosti.«

Ministrstvo za finance je njegovo pritožbo zavrglo, zato je sprožil upravni spor in junija letos mu je upravno sodišče pritrdilo in povedalo, da je datum pridobitve nepremičnine v tem primeru datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Na Fursu so za Vestnik že potrdili, da bodo sledili odločitvi sodišča v primerih, v katerih postopek še ni pravnomočno končan. Odvetnik Jože Korpič, ki zastopa omenjenega prodajalca, potrjuje, da so že prejeli novo odločbo Fursa in da bo dobila njegova stranka povrnjen denar od preplačanega davka.  

Nataša Juhnov

Fotografija je simbolična.

V zvezi s tem je pred kratkim pomurski poslanec Dejan Židan postavil poslansko vprašanje ministru za finance Andreju Širclju. »Upravno sodišče je ugotovilo, da vaše ministrstvo zmotno tolmači 101. člen zakona o dohodnini glede komasacij, in verjetno zato Furs kmetom neupravičeno izračunava kapitalski dobiček in jim s tem povzroča ekonomsko škodo,« je zapisal Židan, sklicujoč se na sodbo upravnega sodišča v navedenem primeru. Na omenjeno težavo je Židan opozoril že oktobra lani, potem ko je ženska iz Prekmurja želela darovati njivo sorodnikoma. »Leta 2015 je bila izvedena v Dokležovju komasacija. Omenjena njiva je ostala na prvotni lokaciji, v isti velikosti in z istim lastništvom. Menjala se je zgolj parcelna številka. In prav na osnovi tega, brezglavo in neupravičeno, pristojni trdijo, da je teta lastnica njive šele od leta 2015. Kljub ugovoru in priloženim vsem uradnim dokazilom, ki jih pristojni ne želijo upoštevati, še zmeraj neupravičeno terjajo 920 evrov kapitalskega dobička zaradi prekratkega roka lastništva. Plačila kapitalskega dobička bi bila oproščena, če je lastnica 20 let, dejstvo pa je, da je omenjena gospa lastnica zemljišča 40 let ...«

Židan je v poslanskem vprašanju ministra vprašal, ali bo zagotovil, da bosta ministrstvo in Furs pravilno tolmačila tovrstne primere komasacij, ter kako bodo povrnili škodo v primeru napačno obračunanega davka. Odgovora do danes še ni prejel, je pa vprašanje objavil tudi na twitterju, kjer je dobil odgovor Fursa, da je bil postopek vračila denarja v tem primeru že sprožen. Dodali so tudi izjavo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Fursa Ivana Simiča: »Kot sem vedno opozarjal, si bom na čelu Fursa prizadeval odpravljati napake iz preteklosti.«