Kombajni so že na njivah, a ceno pšenice v Pomurju določa tudi Amerika

Na srečanju predstavnikov kmetov z mlinarji, ki je bilo prejšnji teden v Murski Soboti, so se pogovarjali o prihajajoči žetvi. Odkupne cene na tem sestanku naj ne bi bile v ospredju. So pa kmetje predstavnike mlinarske industrije opozorili, da so bile lanske odkupne cene prenizke. Realnim cenam se je z naknadnimi korekcijami najbolj približal Mlinopek ob Agrocornu. Cene pšenice iz uvoza so bile v lanskem letu bistveno višje od domačih. Drug problem, s katerim se je začela soočati mlinska industrija, so vse manjše količine domačih krušnih žit. Tako kot večina evropskih kmetov tudi slovenski zmanjšujejo pridelavo krušnih žit in se preusmerjajo v krmna žita.

Po domačem ječmenu je namreč začela povpraševati domača pivovarska industrija. Odkupna cena ječmena presega pšenico za 15 evrov po toni.

Tudi letos ni pričakovati bistvenih sprememb na trgih z žiti. Kljub bližajoči se žetvi cena krušne pšenice še vedno raste in se približuje 180 evrom za tono. Na srečanju so kmetje izrazili svoja pričakovanja. Tako za letošnji pridelek pričakujejo najmanj 170 evrov za tono krušne pšenice (razred B1), za deset odstotkov več ali 187 evrov za pšenico kakovostnega razreda A in deset odstotkov manj ali 153 evrov za razred C oziroma krmno pšenico. O dokončni odkupni ceni naj bi se mlinarji in kmetje dogovorili konec naslednjega tedna. Letos se predelovalna industrija verjetno ne bo šla podobnih igric kot lansko leto, ko so kmetom ponudili odkupne cene v cenovnih razponih znotraj posameznega kakovostnega razreda. Edino pri razredu C je bila cena fiksna 135 evrov za tono. Pri razredu B2 so ponudili od 140 do 145 evrov, za B1 od 150 do 165 in za razred A od 165 do 170 evrov za tono.

Druga močna opora, na katero se lahko naslonijo kmetje, je velik pretres na trgu z ameriško pšenico. Ameriški farmerji so zaradi vremenskih razmer in nizkih cen pšenice močno zmanjšali količino zasejanih polj s pšenico.

Pogoji odkupa ostajajo nespremenjeni, poleg beljakovin in hektolitrske teže je eden od kriterijev za razvrščanje v kakovostne razrede padno število, ki ga evropski odkupovalci ne uporabljajo. Odbitna postavka so tudi primesi in stroški odkupa. Na lanskih pogajanjih je direktor Mlinopeka Karel Pojbič priznal, da so bile cene postavljene prenizko in je pričakoval za pet evrov višje odkupne cene. Sam je potem dogovor zaobšel in je s korekcijami kakovostnih razredov odkupoval pšenico po bistveno višjih cenah od ostalih mlinarjev. Kot se je pokazalo čez leto, je v svojih predvidevanjih imel prav. Preostala velika mlinska podjetja, ki so se zanašala na cenejši uvoz, so se opekla in so na tujih trgih kupovala pšenico po bistveno višjih cenah od domačih (cene so bile med 190 in 200 evri za tono krušne pšenice B1).

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja nam je povedal, da je predlog kmetov izhajal iz njihovega izračuna stroškov pridelave, ki je 170 evrov za tono. Kmetijski inštitut Slovenije, ki pripravlja analitične kalkulacije, teh za letošnjo žetev še ni objavil. Realno je pričakovati, da bodo kmetje na pogajanja prišli z višjo odkupno ceno pšenice. Realno bi se ta lahko približala 180 evrom za tono krušne pšenice. S tem bi sledili trendom gibanja cen pšenice na evropskih trgih. Druga močna opora, na katero se lahko naslonijo kmetje, je velik pretres na trgu z ameriško pšenico. Ameriški farmerji so zaradi vremenskih razmer in nizkih cen pšenice močno zmanjšali količino zasejanih polj s pšenico. Ob tem je res, da so obeti za dober pridelek v črnomorskih državah. Ruske pšenice na evropskih trgih ni. Je pa Rusija že nekaj let pomemben igralec v državah severne Afrike in arabskega sveta. Tudi dobra letina v Ukrajini naj ne bi vplivala na močen padec odkupnih cen krušne pšenice. Opozoriti moramo, da v Sloveniji v zadnjih nekaj letih ni več samo problem nizkih odkupnih cen pšenice, ampak vse manjše prodaje krušnih žit. Lansko leto je bilo odkupljenih slabih 40 tisoč ton pšenice. Ta trend se bo verjetno še naprej zmanjševal, če bo krušno pšenico na poljih začel nadomeščati pivovarski ječmen. Po domačem ječmenu je namreč začela povpraševati domača pivovarska industrija. Odkupna cena ječmena presega pšenico za 15 evrov po toni.

Direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer Križevci Slavko Petovar nam je povedal, da bo zadruga začela z odkupom ječmena in oljne ogrščice. Zaenkrat so nastavili izhodiščni odkupni ceni. Za ječmen je to 135 evrov, za oljno ogrščico pa 310 evrov. Franc Kučan, predstavnik kmetov na pogajanjih za odkupne cene pšenice, ocenjuje, da bi lahko bila odkupna cena za ječmen za pet evrov višja. Na odkupne cene ječmena kmetje nimajo neposrednega vpliva, bo pa ta, po njegovi oceni, zelo vplivala na odkupno ceno krmne pšenice. Tudi cena oljne ogrščice zaostaja za npr. nemškimi cenami. V Nemčiji so cene v pokrajinah različne, povprečna odkupna cena ogrščice pa je okrog 370 evrov za tono. Da so naše cene nižje od evropskega povprečja, je razumljivo, saj celoten pridelek izvozimo.