Komentar: Čas je za naslednji korak 

V tem oziru je nazoren primer Gorenja, glede katerega so pri japonskem Panasonicu pred dvema letoma še kolebali, ali bi se spustili v povečanje lastniškega deleža, na koncu so si premislili, družbo pa je kupil kitajski kupec, katerega ime smo lahko spremljali na oglasih ob igriščih na minulem svetovnem prvenstvu v nogometu, to je kitajski tehnološki velikan Hisense.
Kljub temu več vprašanj kot uspešna prodaja Kitajcem sproža odločitev Japoncev. Ti so se namreč še odločili, da raje investirali na drugem koncu sveta-v Nevadi, kjer bodo skupaj s Teslo vzpostavili gigantsko tovarno baterij, baje bo nastala največja zgradba na svetu. Pri Tesli so se za investicijo v ZDA odločili, ko so našli zemljišče, na katerem bodo najhitreje prišli do vseh potrebnih dovoljenj za začetek gradnje. A to ni kolumna o industrijskih conah.

Odločitev Japoncev bi lahko razumeli tudi tako, da so se odločali med investicijo v tehnologijo preteklosti in tehnologijo prihodnosti. Na eni strani hladilniki, na drugi strani električni avtomobili. V tem pogledu je zanimiva tudi analiza, ki jo je pred kratkim objavil britanski Economist in ki se nanaša na stanje gospodarstva v državah srednje Evrope. To je trenutno v razcvetu, BDP raste, a hkrati ni zagotovil, da bo tako tudi ostalo. V teh državah je namreč premalo inovativnih gospodarskih družb, zaradi starajoče se populacije bodo imele v prihodnosti še velike težave pri pridobivanju delovne sile. Ta težava se v Pomurju v posameznih branžah že kaže, hkrati ima Slovenija po napovedih Združenih narodov med vsemi državami tega dela stare celine najslabše napovedi glede staranja prebivalstva. Do leta 2035 naj bi bilo tako starejših od 65 let v državi že skoraj za polovico delovno aktivnega prebivalstva. Že danes lahko beremo, da je slovensko gospodarstvo do določene mere odvisno od nemške avtomobilske industrije, a gre za problem širšega območja, ki po pisanju britanskega časopisa deluje kot delavnica za zahodno Evropo. Poleg pomanjkanja inovacij in demografskega primeža pa naj bi se preveč zanašali tudi na to, da bodo tuji, predvsem nemški, investitorji vodili nadaljnji razvoj, piše Economist.
Na tej točki je na mestu vprašanje-koliko slovenskih in pomurskih družb je v stanju tekmovati s tujo konkurenco. Ne v smislu opravljanja dobaviteljskih vlog za zveneča imena na mednarodnih trgih, temveč v smislu razvijanja izdelkov in storitev, ki lahko pod lastno blagovno znamko resno stopijo ob bok zahodnoevropskim izdelkom.

Razvoj dogodkov kliče k premiku v razmišljanju, saj se mantra o tujih neposrednih investicijah, ki smo jo tudi mediji v preteklih letih do onemoglosti ponavljali, počasi izteka. Te bodo še vedno zelo pomembne in bodo lahko predvsem v ruralnih območjih odločilno vplivale na socialno sliko posameznega kraja, kar vidimo v Odrancih, a moramo začeti v večji meri spodbujati inovativne dele domačega gospodarstva, zaslužijo si vsaj toliko posluha politike kot tuji kapital.

Temu so bili nekoč namenjeni tehnološki parki v številnih slovenskih mestih, a je minilo že veliko časa, odkar smo slišali za kakšno veliko inovacijo, ki je prišla izza njihovih zidov, za katerimi se je naselilo veliko povprečnih podjetnikov, ki dlje od formalno dovoljenega časa izkoriščajo možnost nizke najemnine, vodstveno-administrativni kadri izvajajo evropske projekte, ki na koncu pomenijo le začasno zaposlitev za nekaj birokratov, večjega prodora v tehnološko-produkcijskem smislu pa od tam ni.
Naloga za politiko na državni in lokalni ravni je tako jasna-za začetek mora preveriti, kje so neizkoriščene možnosti za pomoč propulzivnim domačim gospodarstvenikom, temeljito pregledati stanje v slovenskih javnih tehnoloških parkih in na področju sodelovanja univerz z gospodarstvom, preučiti mora tudi možnosti za lažje zaposlovanje tujih kvalificiranih delavcev. O tem je potrebno govoriti zdaj, še pred lokalnimi volitvami in sestavo vlade, saj je čas za naslednji korak.

"Japonci delajo za nas.