Poleg pospešene digitalizacije poslovanja danes pomurskemu gospodarstvu največji izziv predstavlja zagotavljanje zadostnega števila ustreznih kadrov. Kljub spreminjajočemu se trgu dela in težavam, povezanih s korona epidemijo, v Pomurju zaradi dobre kondicije gospodarstva beležimo najnižjo raven brezposelnosti v zadnjih dvajsetih letih, posledica tega pa je visoka stopnja rasti zaposlenosti, ki je trčila ob strop razpoložljivega števila iskalcev zaposlitve. V podjetjih se zelo dobro zavedajo nastale situacije in zaradi tega se pospešeno vlaga v avtomatizacijo in digitalizacijo poslovanja. Prav ta pa prinaša spet nove zahteve in potrebe po visokotehnološko usposobljenem kadru. Na eni strani imamo tako potrebe po specifičnih poklicih, na drugi strani pa se čuti veliko pomanjkanje predvsem poklicno tehničnega in inženirskega kadra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob krožišču na Lendavski ulici nastaja še en objekt. Za kaj gre?
Pred dvema letoma je na območju krožišča v Lendavski ulici, kjer v prometnih konicah rado prihaja do zastojev, zrasla stavba družbe Novomat, tako imenovani Avto steklo center, sedaj pa na nasprotni strani ceste nastaja še en poslovni objekt.
Kako naprej? Podjetja napovedujejo nove investicije, ki prinašajo še več novih zaposlitev. Prav tako je treba nadomestiti še vse tiste zaposlene, ki se upokojujejo. Šolo pa zaključuje vsaj pol manj mladih, kot je nakazanih dejanskih potreb.
Rešitev se ponuja predvsem z uvajanjem novih oblik in načinov izobraževanja. Tukaj mislim predvsem na krepitev dualnega in vajeniškega načina izobraževanja ter ostalega poklicno-tehniškega izobraževanja, ki ga v Pomurju postopoma uvajamo z novimi perspektivnimi programi. Pomembno je tudi, da se daje možnost mladim, da gredo na študij v svet za novimi znanji in izkušnjami. Problem pa je ta, da se jih potem premalo vrne domov. Ob zavedanju, da je treba te mlade dobiti nazaj domov, in zavedanju, da dobri kadri ne nastanejo z danes na jutri, moramo del odgovornosti prevzeti v gospodarstvu ter izkoristiti vse možnosti pomoči za načrtovanje in zagotavljanje potreb po kadrih, ki jih ponujata tako regijska štipendijska shema kot programi aktivne politike zaposlovanja.
Glede na to, da celovitega sistema dolgoročnega napovedovanja potreb po kadrih na nivoju države ni, za ta namen naredimo na Pomurski gospodarski zbornici vsake tri leta »kadrovsko sliko« regije, v kateri zajamemo spremljanje realnih potreb po novih zaposlitvah, štipendijah in kadrovskih načrtih podjetij. Nato pa na konkretnih podatkih mladim, njihovim staršem ter kariernim svetovalcem na osnovnih šolah predstavimo te potrebe, ki mladim v prihodnosti prinašajo širok nabor možnosti zaposlitve. Rezultati pa so tudi v pomoč vsem, ki se ukvarjajo z načrtovanjem novih izobraževalnih programov, in tako v tem šolskem letu pričenjamo tudi v naši regiji z izobraževanjem mehatronikov, razpisan pa je tudi program oblikovalcev kovin – orodjarjev. S tem tudi zmanjšujemo kadrovska nesorazmerja na trgu dela ter povečujemo medsebojno sodelovanje šol in gospodarstva. Tako potem nastaja »kompas« izobraževalnih programov, ki so in bodo v regiji ter širše perspektivni, iskani in potrebni za gospodarski razvoj regije.
V pomoč lažjim odločitvam glede nadaljevanja šolanja mladih smo tudi že začeli skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico in Razvojnim centrom Murska Sobota pripravljati večji regijski projekt gradnje mrežnega Talent centra, ki bo namenjen zgodnjemu odkrivanju talentov, interesov in zmožnosti mladih za nadaljnjo karierno pot. V gospodarstvu pa bo prispeval k zmanjšanju vrzeli in neusklajenosti v znanjih in kompetencah mladih glede na razvojne in kadrovske potrebe podjetij.
In kaj se lahko zgodi, če se bo pomanjkanje kadrov samo še stopnjevalo? Že sedaj se namreč dogaja, da si podjetja medsebojno speljujejo kader, kar pa seveda ni rešitev nastalega problema. Lahko se zgodi, da ne bo gospodarske rasti, kot smo je vajeni zadnjih deset let, ali pa nam zmanjka inženirjev za nove zamisli in kvalificiranega kadra, ki bi znal te zamisli realizirati. In prav zaradi tega je naš apel, da naj se izobraževanje prilagaja dejanskim potrebam in razvojnim smernicam gospodarstva in ne obratno.