Prvi soboški škof in bivši mariborski nadškof Marjan Turnšek je na družabnih omrežij objavil tole razmišljanje: »V zadnjem času sem premišljeval 1 Kor 1 in posebej močno doživljal Pavlove besede, ko Korinčane v Kristusovem imenu prosi: »Vsi govorite isto in naj ne bo med vami razdorov.« (v. 10) Hlojini domači so mu namreč povedali o prepirih med Korinčani, ki se sklicujejo: »Jaz sem Pavlov, jaz pa Apolov, jaz pa Kefov, jaz pa Kristusov.« (v. 12) V nadaljevanju pisma jim Pavel dopoveduje, da je temelj samo Kristus, on edini in to Križani. In ni hotel nič drugega več videti kot samo Kristusa in to križanega; vse ostalo so bile zanj »smeti« (Flp 3,8). Verjetno je bila zabloda Korinčanov v tem, da so se ustavljali na stilu oznanjevanja posameznih oznanjevalcev in ne na vsebini, ki je bil pri vseh Kristus. Res je bil Apolo verjetno zaznamovan z grško gnozo, saj je izhajal iz njenih krogov pred spreobrnjenjem; Pavel je veljal v primerjavi s Petrom (Kefom) za bolj liberalnega; Peter pa za bolj judovsko tradicionalnega. A to je bila le zunanjost, ki ni bistvenega pomena. In Pavel hoče Korinčanom dopovedati, da so nespametni, da se ustavljajo pri tem, ob tem pa izgubljajo stik s Kristusom - to je usodno. Ko sem to preveril v našem času, sem prav v tem času premestitev duhovnikov kar osupnil; še posebej »glasno« (s pomočjo medijev) je bilo v murskosoboški škofiji (a ne samo tam). Kako močno se razvije ista logika kot v Pismu Korinčanom: jaz sem »za tega župnika«, jaz »onega«, jaz »tega kaplana«, jaz pa »škofov« ... Slišim od »Hlojinih domačih«, da nekateri pobirajo celo podpise proti »temu« ali »onemu«. In celo duhovniki so med njimi. In, ko sem ob vsem dosegljivem, poskušal razbrati, kje je pa pri tem Kristus, ga enostavno nisem več našel; nihče več ne govori o Kristusu. In vendar mislim, da bi si najprej vsak moral postaviti vprašanje: In kje je pri tem mojem početju Kristus? Vse drugo so, in pri tem se povsem strinjam s Pavlom, »smeti«. Zanimivo, kako se v Cerkvi od vsega začetka pojavljajo podobne stranpoti - nič novega pod soncem. A nazadnje bo ostal samo Kristus!«
Z nadškofom se lahko strinjamo, ob tem pa si je kljub vsemu vredno zastaviti vprašanje, kje so vzroki za »nespametnost« in izgubljanje stika s Kristusom. Zdi se, da je z zablodo Korinčanov preveč posplošil stanje v soboški škofiji. Nenazadnje sami verniki niso sproducirali prepirov in delitev. To se je zgodilo s strani klerikov in to ne samo klerikov soboške škofije. Vprašamo se lahko, zakaj ravno zdaj, ko vrhovni poglavar Cerkve papež Frančišek tlakuje težko pot nazaj k Kristusu. Velika večina prepričanih vernikov mu pri tem sledi in se ob tem sprašuje, zakaj tega ni zaznati ali čutiti med slovenskimi kleriki, razen nekaj častnih izjem. Opozorilo Marjana Turnška o umiritvi razmer in iskanju poti h Kristusu je sicer na mestu, toda ko ga postavimo v širši kontekst delovanja bivše skupne škofije in poznejšega odnosa mariborske nadškofije do soboške škofije zadeva le ni tako preprosta. Glede na intelektualno moč Marjana Turnška, je njegovo razmišljanje in opozarjanje lahko iskreno. Na praktični ravni pa pušča za sabo nekaj dvomov, še posebej zdaj, ko se sam pojavlja v kombinacijah za naslednika sedanjega škofa Petra Štumpfa. Preveč je bremen iz preteklosti in tudi nekaj potez še takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška, za katere ni mogoče reči, da niso izgubljale stika s Kristusom. Žal Murska Sobota spet ni daleč od tistega, kar se ji je zgodilo pred skoraj stotimi leti, ko je že skoraj imela škofijo in jo je izgubila. Zato, se ob gledanju na razmere od zunaj v mariborski nadškofiji in soboški škofiji zdi, da so pomembnejši »posamezni oznanjevalci in ne vsebina« in zato obstaja bojazen, da se bo, če parafraziramo »soboški oznanjevalec« ponovno podredil »mariborskemu«.
Več o spremembah v murskosoboški škofiji pa na spodnji povezavi:
https://www.vestnik.si/se-bo-umaknjeni-nadskof-turnsek-vrnil-domov-in-zamenjal-skofa-petra-stumpfa-6554593
Z nadškofom se lahko strinjamo, ob tem pa si je kljub vsemu vredno zastaviti vprašanje, kje so vzroki za »nespametnost« in izgubljanje stika s Kristusom. Zdi se, da je z zablodo Korinčanov preveč posplošil stanje v soboški škofiji. Nenazadnje sami verniki niso sproducirali prepirov in delitev. To se je zgodilo s strani klerikov in to ne samo klerikov soboške škofije. Vprašamo se lahko, zakaj ravno zdaj, ko vrhovni poglavar Cerkve papež Frančišek tlakuje težko pot nazaj k Kristusu. Velika večina prepričanih vernikov mu pri tem sledi in se ob tem sprašuje, zakaj tega ni zaznati ali čutiti med slovenskimi kleriki, razen nekaj častnih izjem. Opozorilo Marjana Turnška o umiritvi razmer in iskanju poti h Kristusu je sicer na mestu, toda ko ga postavimo v širši kontekst delovanja bivše skupne škofije in poznejšega odnosa mariborske nadškofije do soboške škofije zadeva le ni tako preprosta. Glede na intelektualno moč Marjana Turnška, je njegovo razmišljanje in opozarjanje lahko iskreno. Na praktični ravni pa pušča za sabo nekaj dvomov, še posebej zdaj, ko se sam pojavlja v kombinacijah za naslednika sedanjega škofa Petra Štumpfa. Preveč je bremen iz preteklosti in tudi nekaj potez še takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška, za katere ni mogoče reči, da niso izgubljale stika s Kristusom. Žal Murska Sobota spet ni daleč od tistega, kar se ji je zgodilo pred skoraj stotimi leti, ko je že skoraj imela škofijo in jo je izgubila. Zato, se ob gledanju na razmere od zunaj v mariborski nadškofiji in soboški škofiji zdi, da so pomembnejši »posamezni oznanjevalci in ne vsebina« in zato obstaja bojazen, da se bo, če parafraziramo »soboški oznanjevalec« ponovno podredil »mariborskemu«.
Več o spremembah v murskosoboški škofiji pa na spodnji povezavi:
https://www.vestnik.si/se-bo-umaknjeni-nadskof-turnsek-vrnil-domov-in-zamenjal-skofa-petra-stumpfa-6554593