V Murski Soboti se je dolgo ugibalo, kdo vse bo vstopil v boj za župana. Aleksander Jevšek je svoj prvi mandat na čelu mestne občine začel smelo, napovedal preboj, ki bo tudi v zavesti Pomurcev Mursko Soboto spet postavil v vlogo regijske prestolnice. Najbolj vidne uspehe je imel s projekti, podprtimi z izdatnimi prilivi evropskih sredstev, kot sta začetek preurejanja mestnega središča in postavitev paviljona Expano, ki ga bodo kot manifestacijo uspešnosti vodenja občine odprli tik pred volitvami. Ravno pravi čas je z južno obvoznico še država dodala nekaj k pozitivni podobi njegovega županovanja. Tega so se očitno politični tekmeci ustrašili, saj bo na koncu Jevškov protikandidat samo Bojan Petrijan, ki se je od vodenja mestne uprave moral posloviti po Jevškovem prihodu.
Pri drugih zadevah pa je pač tako, da če nekaj plačaš, moraš za to nekje vzeti denar. Tako si je z ukrepi, kakršen je davek na dež, nakopal tudi prva resnejša negodovanja občanov po izvolitvi. Pri tem je še škoda, da zaradi finančnega vidika Jevšek ni nadaljeval projekta izkoriščanja geotermalne energije in širitve daljinskega ogrevanja, saj je občina, znana po nizki kakovosti zraka, vanj že vložila veliko denarja. Vsega ne bi smeli ocenjevati zgolj z vidika trenutne stroškovne učinkovitosti, nekateri projekti se delajo za naslednje generacije. Eden takih projektov je tudi gradnja pokritega plavalnega bazena v Murski Soboti, ki naj bi ga po zagotovilih ministra za izobraževanje, sicer Jevškovega strankarskega kolega Jerneja Pikala, dobili v bližnji prihodnosti. Čas bo pokazal, ali so bile te besede izrečene samo v luči bližajočih se volitev.
Oživitve mestnega središča so se v mestni upravi lotili z organizacijo trendovskih kulinaričnih dogodkov, ki so v začetku naleteli na odličen odziv, pozneje jih je obiskovalo vedno manj ljudi. Strategija kruha in iger je sicer pri volivcih v ruralnih predelih Slovenije enostavno unovčljiva, a tu ima Jevškova opozicija prav v svoji kritiki – gre za posamične dogodke, dolgoročna revitalizacija mestnega središča pa pomeni nekaj drugega. Projekt Soboškega jezera je gotovo projekt, ki ima potencial, glede opozoril o njegovi finančni vzdržnosti pa bo zadeva bolj jasna pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ko bo gotovo več županskih kandidatov.
Pri drugih zadevah pa je pač tako, da če nekaj plačaš, moraš za to nekje vzeti denar. Tako si je z ukrepi, kakršen je davek na dež, nakopal tudi prva resnejša negodovanja občanov po izvolitvi. Pri tem je še škoda, da zaradi finančnega vidika Jevšek ni nadaljeval projekta izkoriščanja geotermalne energije in širitve daljinskega ogrevanja, saj je občina, znana po nizki kakovosti zraka, vanj že vložila veliko denarja. Vsega ne bi smeli ocenjevati zgolj z vidika trenutne stroškovne učinkovitosti, nekateri projekti se delajo za naslednje generacije. Eden takih projektov je tudi gradnja pokritega plavalnega bazena v Murski Soboti, ki naj bi ga po zagotovilih ministra za izobraževanje, sicer Jevškovega strankarskega kolega Jerneja Pikala, dobili v bližnji prihodnosti. Čas bo pokazal, ali so bile te besede izrečene samo v luči bližajočih se volitev.
Oživitve mestnega središča so se v mestni upravi lotili z organizacijo trendovskih kulinaričnih dogodkov, ki so v začetku naleteli na odličen odziv, pozneje jih je obiskovalo vedno manj ljudi. Strategija kruha in iger je sicer pri volivcih v ruralnih predelih Slovenije enostavno unovčljiva, a tu ima Jevškova opozicija prav v svoji kritiki – gre za posamične dogodke, dolgoročna revitalizacija mestnega središča pa pomeni nekaj drugega. Projekt Soboškega jezera je gotovo projekt, ki ima potencial, glede opozoril o njegovi finančni vzdržnosti pa bo zadeva bolj jasna pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ko bo gotovo več županskih kandidatov.