Na pogorišču tovarne Mura v Gornjih Petrovcih, kjer so se skoraj desetletje šivala tudi oblačila znamke Rene Lazard, je v letu 2014 začela pod novim imenom delovati družba Moda Mi&lan, katere lastnik in direktor je bil do avgusta lani Milan Mörec. Nekdanji član Murine uprave je na Goričko prišel z velikopoteznimi načrti. Sam sebe je videl kot dobrotnika oziroma socialni lik, ki bo s svojim prihodom in požrtvovalnostjo, če smo sarkastični, kot nekakšen odrešenik storil nekaj dobrega za nekdanje šivilje Mure in jih rešil pred še enim stečajem. Ker, kje pa bi bile brez njega, se je verjetno spraševal marsikdo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Srečali so se ob 60-letnici
Srečanja se je udeležilo 27 sošolk in sošolcev od skupno 70, kolikor jih je obiskovalo dva oddelka.
Kot se je videl sam, tako se je predstavljal tudi tistim, ki so imeli od njega korist. Pod blagovno znamko Morro Sartoriale so namreč šivilje sešile obleko za marsikaterega poslovneža, gospodarstvenika, politika in estradnika – za plačilo ali ne, lahko le ugibamo. Odvzem mer, izbira materialov, modeliranje in šivanje, prilagoditve po pomerjanju, vse to je bilo na plečih šivilj, ki so svoje delo vedno opravljale vestno, odgovorno in strokovno, a so bile v vseh teh letih le malo cenjene, še manjkrat pohvaljene. Pred dnevi so jih celo poteptali z izjavo, da za današnji svet nimajo zadosti znanja in so neperspektivne.
Zgodba tekstilnega podjetja Moda Mi&lan iz Gornjih Petrovec in tamkajšnjih šivilj je po letih agonije in negotovosti končana. Konec je žalosten in klavrn, vendar tudi pričakovan. Začetek konca je pred dobrima dvema tednoma napovedal poslovnež Joc Pečečnik, ki je lani poleti postal večinski lastnik podjetja, hkrati je takrat zamenjal tudi vodstvo. To je pomenilo, da bo po skoraj desetih letih vodenja od tam odšel Mörec, zaradi katerega je, kakor koli obračamo, tekstilno podjetje prišlo do točke nič, saj ga v takšno stanje niso pripeljale le odločitve zadnjih mesecev.
Dejstva o tem, kaj vse je šlo v zadnjih letih v podjetju narobe, kakšne kršitve so se dogajale in kako je podjetje poslovalo, smo v našem mediju nenehno predstavljali. Vsakič znova smo izpostavili Mörca, ki svojim šiviljam ni izplačeval regresa, nadur za sobotno delo, zamujal je z izplačili plač ter nadomestili za malico in potne stroške, onemogočal jim je izkoriščanje letnega dopusta. V enajstih letih je inšpektorat za delo v sedaj že propadlem podjetju opravil 33 nadzorov in ugotovil več kot 40 kršitev, a je vse do lani ostalo le pri tem. Da se je nekaj zganilo, čeprav prepozno, smo pripomogli tudi mediji, to si upam trditi, saj smo petrovsko podjetje in njegove šivilje spremljali vrsto let. A tega sedaj ne bomo več pogrevali, saj smo o vsem prelili že ogromno črnila.
Sem pa prepričana, da si vsi tisti, ki bi morali takšna ravnanja zatreti v kali, sedaj več ne bodo zastavljali vprašanj, zakaj je do takšnega konca prišlo in kaj bi lahko prej storili. Dejstvo je, da so si mnogi – tudi zgoraj omenjene »eminence« – z razlogom zatiskali oči in ostali gluhi, ko so jih zaposleni prosili za pomoč. Kakšni so ti razlogi, sedaj niti ni več važno, morda pa bo čez čas koga izmed njih le malce zapekla vest in ne bo povsem mirno užival v življenju, medtem ko se bodo odpuščene šivilje morale prebiti skozi še eno brezposelnost.