Komentar: »Žmikanje«

V primerjavi s cenami nepremičnin, ki se prodajajo v razvitejših okoljih, se je Murino premoženje prodajalo za »bagatelo«. Bistveno pomembnejše od tega, za koliko so se prodale nepremičnine, je to, kaj se je dogajalo z ljudmi. Ti so bili ves čas kot kmetje na šahovnici, s katerimi so se igrali kapitalski kralji, in to ne iz domačega okolja. Potem ko so izčrpali pomurski turizem, so se lotili Mure in njenih delavcev. Na eni strani je gorenjski finančni lobi pod okriljem zdaj že propadle Nacionalne finančne družbe pritiskal na državo in zahteval finančne injekcije za »preživetje Mure«. Vzporedno pa so z lojalnimi domačimi kadri in sindikalisti izpeljali prezaposlitve večine delavcev na odvisne družbe in jih tako prikrajšali za tisto, kar jim je pripadalo po stečaju Mure. Nič drugače se ni dogajalo v opevani Aha Muri, ki naj bi jo postavila na noge razvpita Mojca Lukančič. Na koncu je tudi ta, to se je izkazalo šele sedaj, namesto za plačevanje prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno denar transferirala na račune slamnatih podjetij, od koder je izginil neznano kam. V tem trenutku so na podobni prelomnici zaposleni v hotelu Diana. Diane ne moremo izvzeti iz velike kapitalske igre gorenjskih finančnih »turoperatorjev« s Prekmurjem. Ti so Diano izločili iz t. i. pomurskega termalnega turističnega grozda, in to kljub termalni vrtini. Pa ni šlo za to, šlo je za denar. Tako so si Diano začeli podajati drugi mrhovinarji z velikimi obljubami, najprej lokalni tajkun Marko Slavič, zatem »vzhajajoča zvezda« elitnega hotelirstva v Rogaški Slatini Marjan Pipenbaher, ki pa mu je Hypo banka premoženje zaplenila. Družba Diana je poslovala naprej, kot je, jasno je, da ji razvitost lokalnega okolja in poslovno mrtvilo v Murski Soboti nista šla na roko. V takem okolju ni mogoče ustvariti prihodkov, s katerimi bi lahko poravnavali svoje obveznosti, kaj šele odkupili hotel. Če bo uresničen scenarij prodaje Diane, za zdaj še neznanemu kupcu, bodo delavci spet izigrani. Njihov »vložek« v preživetje hotela v vsem tem času, ko so lastniki nepremičnine iskali kupca, ni bil tako majhen. Ne nazadnje so z ohranjanjem dejavnosti ohranjali tudi vrednost nepremičnine. To, kar jim dolguje ali dolgujeta lastnica ali lastnici podjetja, ni ravno veliko. In zdaj, ko se bo zgodila prodaja, jih bo lastnik nepremičnine Heta posredno izigral na tako podel način, kot se je to dogajalo v Muri. Lahko bi kupcu postavil pogoj, da delavce prevzame brez dneva prekinitve delovne dobe, saj bi brez delavcev in delujočega hotela zdaj Heta prodajala ruševino, podobno Murini upravni stavbi.