vestnik

Komentar: Trma

Timotej Milanov, 19. 2. 2019
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolna.
Aktualno

Na koncu se vse vrti okoli denarja. Tudi dogajanje v Pomurskih lekarnah, ki ga je že mučno spremljati. Pa ne toliko zaradi različnih mnenj soboške občine in preostalih občin ustanoviteljic, saj so težnje obojih legitimne. Bolj skrb vzbujajoče je dogajanje v svetu zavoda.

Antagonizem med predstavnikom zaposlenih Damirjem Domjanom in predstavnikom mestne občine Srečkom Đurovom prav tako postaja dolgočasen. Prvi kriči: »Vsi me poslušajo razen Đurova.« Drugi odgovarja: »Poslušam tiste, ki imajo kaj pametnega povedati.« Če ne drugo, je tovrstna komunikacija nekoliko otročja. Domjan je kot zaposlen v lekarnah dobro podkovan na področju postopkov nabave zdravil, hkrati izkorišča čas, ko ima besedo, tudi za izražanje svojih pogledov na to, kako so na primer slabi pravniki zavozili državo in podobno, včasih gre torej bolj za gostilniško politiziranje kot za vsebino, ki sodi na sejo sveta zavoda. Za Đurova, ki tam nastopa sam proti vsem in je trdno odločen doseči zastavljeni cilj – zamenjavo na čelu lekarn –, pa se zdi, da rine z glavo skozi zid. A njuno vedenje v svojem bistvu ni negativno, veliko bolj je problematično vedenje tihe večine. V delu omizja sedi skupina žensk srednjih let, večinoma predstavnic različnih občin. Nekatere med njimi celotno sejo šepetajo, se muzajo in zavijajo z očmi, ko začne Đurov govoriti. To je vedenje, zaradi katerega nas je lahko strah za Pomurske lekarne. Pa ne gre samo za vprašanje imenovanja direktorja, sramotno je, da recimo pri obravnavi finančnega načrta lekarn skorajda nihče nima vprašanja, vsi samo molče dvigujejo roke. Seje sveta zavoda so za večji del njegovih članov v zadnjih dveh letih očitno postale igra, v kateri je pomembno samo, kdo bo na bolj dramatičen način nasprotoval predstavniku mestne občine glede Zajca, medtem ko gredo na vsebinski ravni vse zadeve, povezane s poslovanjem lekarn, mirno mimo. V tem pogledu je delovanje javnega zavoda povsem ušlo z vajeti občin ustanoviteljic. Pa se s tem ne postavljam na stran mestne občine, nasprotno, na drugi strani lahko omenim predstavnika beltinske občine Igorja Adžiča, ki ima diametralno nasprotne poglede od Đurova, a do dogajanja v lekarnah zavzema stališče, svoje trditve pa argumentira in podkrepi z zakonodajo, deluje, tako kot mora delovati član sveta zavoda.

Soboška občina je sicer že naredila prvi korak k ustanovitvi lastne lekarniške mreže, a se je župan Jevšek že večkrat javno zavzel za umiritev zadev v lekarniški vojni, zato nihče povsem ne verjame, da so pripravljeni iti do konca.


S provokativnim predlogom, da bi Zajca že kar takoj potrdili za vršilca dolžnosti, je šel Đurov predaleč. Kljub veliki verjetnosti, da glede na sestavo mestnega sveta po zadnjih volitvah Zajc tudi v tretje ne bo dobil podpore svetnikov ali kadrovske komisije, mu tega ne bi bilo treba predlagati. Prav tako je bil pretiran odziv drugih članov sveta, ki so navidezno zgroženi govorili o političnih diktatih in izražali skrb za demokracijo v naši državi. Povsem nepotrebna epizoda na obeh straneh.
Mestna opozicija in nekateri predstavniki v svetu zavoda v javnost še vedno skušajo plasirati teorijo, da je bil vzrok za delitev ustvarjenega presežka lekarn iz preteklih let v potrebah po financiranju paviljona Expano, a resnici na ljubo je ne glede na porabo tega denarja zamisel o delitvi lekarniškega presežka v stranki Socialnih demokratov, ki danes vodi občino, nastala že veliko pred paviljonom. V prejšnjih mandatih jo je zagovarjal njihov svetnik Dušan Bencik, ki mu je tedanje vodstvo občine vedno odgovarjalo, da tega ni mogoče storiti, pa se je naposled vendarle pokazalo, da je možno, in so s tem soglašale tudi vse občine ustanoviteljice, ki so tako dobile v proračune nekaj prepotrebnega denarja.


Soboška občina je sicer že naredila prvi korak k ustanovitvi lastne lekarniške mreže, a se je župan Jevšek že večkrat javno zavzel za umiritev zadev v lekarniški vojni, zato nihče povsem ne verjame, da so pripravljeni iti do konca. A strasti so razgrete in vsi so že naveličani prepirov, zato se lahko zadeve obrnejo v obe smeri.


Tudi v soboškem mestnem svetu se vse vrti okoli denarja, ki ga je premalo za vse projekte, ki so si jih že v prejšnjem mandatu zamislili v vodstvu občine. To vedo tudi predstavniki opozicije, zato smo priča zanimivemu preigravanju, pri katerem svetniki SDS vedno znova predlagajo občinsko subvencioniranje različnih dejavnosti. S tem vodstvo občine, ki ve, da bo vsaka dodatna subvencija požrla del načrtovanih investicij, postavljajo v neroden položaj, saj mora pred kamerami pojasnjevati, zakaj recimo ne podpira tega, da bi občina subvencionirala polovico potrjene višje cene vrtca.


A tudi župan ni brez asov v rokavu, kar se je pokazalo v primeru geotermije. Svetnik SDS Bojan Petrijan, ki je kot direktor mestne uprave med županovanjem Antona Štihca sodeloval pri izvajanju projekta izkoriščanja geotermalnih vrtin v mestu, je znan kritik trenutne situacije na področju ogrevanja v mestu. Olja na ogenj je pred kratkim prilil še svetnik Levice Romeo Varga z organizacijo odmevne okrogle mize o problematiki kakovosti zraka v mestni občini. Jevšek se je zdaj odločil ustanoviti posebno delovno skupino, ki bo preučila, kaj se še da narediti z obstoječimi vrtinami v mestu. Za člana te skupine pa je predlagal ravno Petrijana in Vargo. »No, pa sva postala 'geotermičarja',« je Varga povedal Petrijanu, medtem ko sta zapuščala dvorano soboškega parlamenta, kjer bo očitno še vroče, kljub temu da rezultat volitev ni kazal na to.

pomurske-lekarne komentar zajc