Plača je nadomestilo za delavčevo delo in znanje, zato zaposleni upravičeno pričakujejo, da bodo pravično plačani. Delodajalec pa upravičeno pričakuje, da bo za to plačilo prejel ustrezno opravljeno delo, ki bo podjetju omogočilo doseganje zastavljenih ciljev. Letos je zakonodajalec dvignil minimalno plačo na 1074,43 evra. Na te dvige smo delodajalci že nekako navajeni, saj zakon že od leta 2010 opredeljuje, kaj je minimalna plača in kolikšna je njena višina. Prvi dvig, urejen s tem zakonom, je bil že leta 2010, ko se je minimalna plača iz leta 2010 na 2011 dvignila za dobrih 25 odstotkov – s 597,43 evra na 748,10 evra bruto. V obdobju 2010–2022 se je dvakrat spremenila tudi definicija minimalne plače, saj je zakonodajalec iz njene vsebine izvzel vse dodatke. Toda kdo ima od tega največ koristi? Če pogledamo ozko kategorijo minimalne plače še v številkah (uporabljen informativni izračun na današnji dan, izhodišče pa zakonsko določen bruto znesek), se je minimalna plača od leta 2010 do 2022 dvignila bruto za 79 odstotkov, neto za 71 odstotkov, obremenitve plače z davki in prispevki pa so se skoraj podvojile, porasle so za kar 94 odstotkov – z 256 evrov na 498 evrov. Z vsemi navedenimi ukrepi je Slovenija prišla s sedaj določeno višino minimalne plače med osem držav z najvišjimi minimalnimi plačami v Evropi (po podatkih Eurostat). Po drugi strani pa je v obdobju od 2009 do 2019 povprečna letna rast produktivnosti znašala zgolj 0,6 odstotka, kar bi bilo v celotnem obdobju zgolj dobrih 17 odstotkov. To pa je razlog, da Slovenija najboljših ne dohiteva več tako hitro, kot jih je. Prav tako je to razlog, zaradi katerega ima marsikatero podjetje težave pri konkuriranju na trgu in tudi pri zagotavljanju višjih plač.
Težava niso samo najnižje ovrednotena, temveč tudi bolje plačana dela, ki presegajo minimalno plačo. Z vsakim dvigom minimalne plače mora delodajalec korigirati celotno plačilno lestvico, sicer pride do neskladij in nezadovoljstev. Pritisk na plače pa je že tako ali tako velik zaradi trga dela, ki ob nizki stopnji brezposelnosti z večjo močjo pritiska na delodajalce z včasih tudi nerazumno visokimi zahtevami.
Ob vsem tem k dodatnim pritiskom po dvigu plač prispeva država s presežnimi koronskimi dodatki in nerazumnimi povišanji plač v javnem sektorju. Tako imamo na eni strani ugodno gospodarsko rast in v nekaterih segmentih industrije visoko povpraševanje, na drugi strani pa izjemno visoke rasti cen materialov in energentov, pritiske na dvig plač ter pomanjkanje delovne sile. Te na trgu ni, delavci se selijo med delodajalci in ob tem postavljajo vse višje zahteve. Delavci prav tako še vedno pogosto iščejo zaposlitev v tujini, predvsem Avstriji in Nemčiji, kjer imajo še vedno višje plače kot doma. Toda zakaj imajo lahko v Avstriji višje plače kot v Sloveniji? Ozka primerjava bruto in neto plače pokaže, da delavec z bruto plačo denimo 1074 evrov v Sloveniji prejme 750 evrov neto, v Avstriji pa 20 odstotkov več, 911 evrov neto. Toda skupna obdavčitev in skupni strošek plače v Avstriji sta vseeno večja. V Sloveniji delodajalca taka plača stane 1261 evrov, v Avstriji pa skoraj 30 odstotkov več, 1626 evrov. Trditev, da je obdavčitev plač v Avstriji nižja, ne drži, je 45-odstotna, medtem ko je v Sloveniji 38,6-odstotna. Višjo obdavčitev plač od Slovenije za nizko plačana dela ima v Evropi kar 11 držav (po podatkih Eurostat) za leto 2015. Predlagana in nesprejeta davčna reforma bi obdavčenost plač še nekoliko izboljšala, neto plače ob enaki bruto plači pa bi se povišale do leta 2025 za slabih 7 odstotkov. Tak ukrep bi bil dobrodošel tako za delodajalca kot za zaposlene, ki bi prejeli več. To bi gotovo ugodno vplivalo tudi na zaposlovanje. A če želimo v Sloveniji doseči resnično višje plače, ne le minimalne, temveč tudi povprečne plače, bo treba narediti več za produktivnost. Če želimo kot gospodarstvo in država dohiteti razvitejše države EU, bo nujno zagotoviti precej višjo rast produktivnosti, ki denimo za avstrijsko močno zaostaja. V Avstriji je bila po podatkih iz leta 2015 produktivnost za 1,8-krat višja kot pri nas, temu ustrezno so bile lahko toliko višje tudi plače. To pomeni, da je treba v enakem času narediti več ali pa bolje in predvsem več izdelkov z višjo dodano vrednostjo, potem bo gospodarstvo spet naredilo korak naprej in plače bodo lahko spet višje.