Še zelene zavisti, tihega osrednjega igralca mnogih družbenih dogodkov, z drugih koncev Slovenije ni čutiti. Duh Magne je pač zasejal dvom o projektih, ki se javnosti predstavljajo v presežkih in jih finančno podpira država. Zato tudi spremno besedilo ob podpisu dogovora med vlagatelji in oblastjo, da gre za eno največjih tujih neposrednih naložb v zgodovini Slovenije ter največjo posamično naložbo v Lekovi zgodovini, ni pustilo pričakovanega vtisa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Še najmanj pri domačinih, ki Lekove zgodbe v Lendavi zaradi pomislekov o vplivih biotehnološke proizvodnje na okolje in njihovo zdravje niso nikoli zares udomačili. Občutek, da se jim namešča nov ekološki podtaknjenec, postaja spet svež. Kajti o njegovi naselitvi v bližini njihovih domov jih nihče ni in ne bo nič vprašal. Črv gloda tudi zato, ker pri predstavljanju naložbe nihče ni spregovoril o tem, kakšni bodo njeni vplivi na okolje, ki je v Lendavi zaradi preteklih ekoloških grehov in novejšega okoljskega odtisa že nekaj časa preobremenjeno.
Zakaj se bo naložba izvedla prav v Lendavi?
Ob vsem odgovor terja tudi vprašanje, zakaj se bo naložba izvedla prav v Lendavi. Prvi razlog je globalne narave. Pomanjkanje zdravil v Evropi je davek preteklih odločitev farmacevtske industrije, ki je iz finančnih razlogov proizvodnjo prenesla ali jo naredila odvisno od učinkovin, proizvedenih v tretjih državah. Pretrgane ali omejene dobave so učna ura, v luči katere lahko razumemo tudi namero Sandoza in Leka, da tovarno podobnih bioloških zdravil zgradita čim bližje, in Lendava je kot nalašč za to. V Lendavi ima Lek že več kot trideset let utečeno proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, zgrajena je vsa komunalna in druga infrastruktura. To zagotavlja, da se bo nova proizvodnja z izkoriščanjem vseh potencialov na tej lokaciji, tudi zemljiščem, lahko zagnala racionalno, predvsem pa hitro. Čas je zlato, v situaciji pomanjkanja zdravil in naraščanja povpraševanja po njih še toliko bolj.
To je tudi tisto, kar je v morebitnem internem konkuriranju za naložbo tehtnico nagnilo na stran Leka. Vedeti je treba, da v multinacionalkah med člani skupine za pridobitev naložbe vlada rivalstvo, da je to spodbujano, tekmovalnost pričakovana in zavzetost nagrajena. Če ima tekmec na svoji strani še podporo oblasti, je možnost za uspeh toliko večja.
Spomnimo. Avgusta lani, ko je koncern Novartis napovedal odcepitev Sandoza, je predsednik uprave Leka Robert Ljoljo obiskal predsednika vlade Roberta Goloba, da mu predstavi poslovni načrt družbe ob odcepitvi. In ker nobena ločitev ne mine brez vprašanja delitve premoženja, sta zagotovo kakšno besedo rekla tudi o tem, kako naj država podpre vodstvo Leka, da to pridobi neko prednost pri sestavljanju ločitvene bilance. Namera o naložbi v Lendavi pa je bila konec avgusta lani že tudi omenjena takratnemu vodstvu lokalne skupnosti. Zdaj je že znano, da bodo del Lekove proizvodnje trdnih zdravil v Ljubljani in razvoj inovativnih zdravil v Mengšu z delitvijo prenesli na Novartis. Sandozu pri usmerjanju v proizvodnjo generičnih in podobnih bioloških zdravil bodo prepustili preostale lokacije, torej tudi Lekove obrate v Lendavi.