Poleg Tratnikkove so v igri za nagrado še romani V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Sonce Petovione Branka Cestnika in Izvirnik Jiržija Kočice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Tudi letos bo na Rožniku po tem, ko bo komisija razglasila svojo dokončno odločitev, zagorel kresni ogenj, ki ga bo prižgala nagrajenka ali nagrajenec. Prireditev, ki se bo začela ob 19. 45 uri, bo letos zaradi ukrepov potekala nekoliko drugače. Dogodka se lahko udeležijo le vabljeni, ostali pa jo lahko spremljajo po spletu. Ob jubilejni 30. podelitvi nagrade kresnik pa so že razglasili roman desetletja, najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Žirija je izbrala roman Draga Jančarja To noč sem jo videl.
Doslej so kresnika prejeli tudi Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Andrej E. Skubic.
Nominirani roman Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik, pisateljice, sociologinje, aktivistke in Sobočanke, je izšel pri Cankarjevi založbi, prinaša pa zgodbo o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni, podano skozi oči glavne junakinje Ariane Firsen. Pisateljica že v začetku knjige razkrije, da je zakrivila umor. Ariano v zgodnjem otroštvu zapustila mati in odtlej živi z zlobno teto Kristo v zahojenih Privežicah. Tu ni početi česa pametnejšega, kot da hodi z drugimi lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje svojo babico Roziko v norišnico na vrhu hriba. Za to zgodbo, ki se ji je, kot je pisateljica povedala za Vestnik, porodila v sanjah, se skriva še druga zgodba, še bolj mračna. Tratnikova je bila za nagrado kresnik nominirana tudi leta 2008 z romanom Tretji svet.
V noči 23. junija se obuja staro obredno kurjenje kresov. Ogenj, ima različne pomene in izhaja iz magičnega odnosa človeka do narave. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. S kresno nočjo pa je povezana legenda, da je to čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah pa tako postanemo celo nevidni.