Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je pred tem neuspešno skušalo že kar nekaj vlad, je bila po navedbah vladne koalicije zgodovinski dan. Državni zbor je namreč včeraj sprejel spremembe zakona o zdravstvenega varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerimi se z naslednjim letom ukinja prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je plačevalo 95 odstotkov vseh zdravstveno zavarovanih oseb v Sloveniji trem zasebnim zavarovalnicam. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo zamenjal obvezni zdravstveni prispevek, ki bo šel na račun Zavodu za zdravstveno zavarovanje, in sicer v fiksnem znesku 35 evrov mesečno, ki ga bodo morali plačevati vse zdravstveno zavarovane osebe v državi, in sicer sicer na način odtegljaja od plače. Za zavarovance se v bistvu prav veliko ne bo spremenilo, v smislu obsega pravic pacientov, bo pa državni proračun v letu 2024 do največ 240 milijonov evrov kril primanjkljaj ZZZS, ki bo zaradi tega nastal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Poslanci potrdili preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Koalicija govori o zgodovinskem trenutku, opozicija opozarja na finančne posledice
Poslanci Državnega zbora so na izredni seji opravili tretjo obravnavo o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in jo s 51 glasovi za in 29 proti tudi sprejeli. Prenos prispevka se bo uveljavil v začetku prihodnjega leta. Novelo so podprli vsi prisotni poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levice. Nasprotovali so ji v opozicijskih NSi in SDS, je pa novelo podprl poslanec SDS Danijel Krivec.
Osebe z višjimi dohodki na boljšem in za 100 milijonov evrov manj pobrane dohodnine
A, kot so opozorili na portalu N1, obstaja še druga plat. Obvezni zdravstveni prispevek se bo namreč štel v dohodninsko osnovo, pri čemer bo to blagodejno vplivalo na dohodninske zavezance, ki padejo višje v dohodninski lestvici oziroma poenostavljeno povedano, na tiste z višjimi dohodki. Po izračunih davčnega strokovnjaka pomurskega rodu Ivana Simiča, bo oseba, zaradi novega obveznega zdravstvenega prispevka, z mesečno bruto plačo 1200 evrov, ki plača dohodnino po 16-odstotni stopnji, kar mesečno nanese na 82,90 evrov, plačala po novem dohodnino v znesku 77,30 evrov, kar je 5,60 evrov manj kot sicer. Oseba, ki pa ima mesečno bruto plačo 10 tisoč evrov in plača dohodnino po 34,26-odstotni stopnji, kar mesečno znese 2.526,20 evrov dohodnine, bo plačala dohodnino v znesku 2.514,20 evrov, kar je 12 evrov manj kot sicer. Kot poudarja Simič, so nekateri to poenostavili, da se bo dohodninskim zavezancem za toliko zmanjšal obvezni zdravstveni prispevek, kar seveda metodološko ne drži, bodo pa res zaradi zdravstvenega prispevka plačali nižjo dohodnino.
To, da bodo tisti z višjimi dohodki pod črto za nekaj evrov na mesec na boljšem zaradi obveznega zdravstvenega prispevka niti ni edina posledica spremembe, ki dviguje marsikatere obrvi. Vse skupaj naj bi namreč tudi povzročilo znaten izpad iz naslova dohodnine v državnem proračunu, ki bo na letni ravni znašal okoli 100 milijonov evrov. Vladna koalicija naj bi ta izpad in "nepravičnost prispevka" naslovila z celovito reformo financiranja zdravstva, v smeri progresije tudi pri plačevanju obveznega zdravstvenega prispevka, ki naj bi bila nared do leta 2025. Če pa dejansko prištejemo ta 100-milijonski izpad k predvidenemu 240-milijonskem kritju primanjkljaja zdravstvene zavarovalnice, bo ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja samo v enem letu za 340 milijonov evrov oklestila državni proračun.