vestnik

Konec nepoštenim trgovinskim praksam?  

Janko Votek, 4. 10. 2018
Silva Eory
Kmetje so neposredno izpostavljeni vsiljevanju nepoštenih praks s strani trgovcev pri prodaji sadja in zelenjave.
Aktualno

Z nepoštenimi trgovinskimi praksami znotraj prehranske reproverige se ne srečuje samo Slovenija. Drži pa, da je to v Sloveniji eden večjih problemov.

Primarni pridelovalci hrane – kmetje v Evropi so pod vse večjim pritiskom in dohodkovnim izčrpavanjem. Ne gre samo za postavljanje nenormalnih pogojev trgovcev za pridelke (npr. zelenjavo in sadje), ki ga kmetje neposredno prodajajo trgovcem. Trgovci postajajo nesprejemljive pogoje tudi na ostalih področjih oskrbe s hrano – meso in mesni izdelki, kruh in pekovski izdelki. Predelovalna industrija te pogoje več ali manj sprejema. Toda »stroške« tega izsiljevanja ne knjiži na svoj konto, ampak ga prenaša v naslednji, oziroma zadnji člen v verigi – kmeta. Evropski statistični podatki nedvoumno potrjujejo, da so kmetije v vse slabšem dohodkovnem položaju in da izpada dohodka več niso sposobne kompenzirati z davkoplačevalskim denarjem, torej subvencijami.

Bo to področje končno urejeno?

Kar nekaj časa je trajalo, da se je v evropskem parlamentu začelo razpravljati o tej temi. Zdaj smo kot kaže pred sprejetjem obvezujoče direktive za članice EU o nepoštenih praksah. Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) je v ponedeljek z veliko večino sprejel poročilo o direktivi o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano, kar daje podlago za dokončno ureditev področja nepoštenih trgovinskih praks na ravni Evropske unije. Evropski poslanec in član odbora AGRI Franc Bogovič je ob robu zasedanja odbora AGRI izrazil zadovoljstvo nad sprejetim predlogom, saj je po njegovem mnenju bil že skrajni čas, da se to področje dokončno uredi v smeri zagotavljanja poštenih odnosov med vsemi deležniki znotraj prehrambne verige.



Evropski parlament je pred dvema letoma sprejel nezakonodajno resolucijo o boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe, vendar se je pokazalo, da problema ni mogoče rešiti brez sprejetja ustrezne zakonodaje. Predlog direktive zdaj ureja to področje in bo državam članicam dala jasne usmeritve glede identificiranja nepoštenih praks in ukrepanja zoper njih. Franc Bogovič je izpostavil: »Številne prakse »močnejših členov« v verigi so za kmete škodljive, velikokrat tudi pogubne, zato se jim s tem predlogom omogoča sprožitev zaupne pritožbe, če menijo, da so žrtve nepoštenih praks s strani odjemalcev svojih pridelkov. Predolgo smo zgolj opazovali povečevanje koncentracije moči s strani velikih kupcev, predvsem večjih dobaviteljev in trgovcev, ki so izkoriščali svoj položaj in pogajalsko moč na trgu. Posledica tega so bile vedno nižje cene za kmete na račun večjih trgovinskih dobičkov.«

Ključne rešitve glede nepoštenih trgovinskih praks iz sprejetega stališča odbora AGRI do predloga Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano:
Predlog razlikuje med dvema vrstama trgovinskih praks - nepoštenimi in »sprejemljivimi«, o katerih se stranke jasno dogovorijo in postanejo nepoštene, če se uporabljajo brez dogovora.

Nepoštene trgovinske prakse, ki so prepovedane, vključujejo:
- pozno plačilo kupcev za pokvarljive živilske proizvode (več kot 30 koledarskih dni),
- kratki odpovedni rok za pokvarljive živilske proizvode,
- enostransko in retroaktivno spreminjanje pogojev pogodbe o dobavi,
- plačilo dobavitelja za izgubo živilskih izdelkov v prostorih kupca, ki jih ni povzročila malomarnost ali napaka dobavitelja.


Trgovinske prakse, ki so prepovedane, v kolikor se stranki o njih jasno in nedvoumno ne dogovorita v pogodbi:
- vrnitev neprodanih prehrambnih izdelkov dobavitelju,
- zaračunavanje dobavitelju za skladiščenje in razstavljanje izdelkov s strani kupca,
- zaračunavanje dobavitelju za promocijo izdelkov, ki jih prodaja kupec,
- zaračunavanje dobavitelju za trženje izdelkov s strani kupca.

75c7214991e655da0e96d0b1d4b5b13f
Saso Bizjak
Nič drugače pa se jim ne dogaja z ostalimi živili na trgovskih policah.

Pixabay
Pri prodaji svežega mesa kmetje čutijo posledice posredno.
Evropa proti nepoštenim trgovskim praksam