Večne zdrahe v vodovodnem sistemu C, za katerega vsaj na papirju skrbi Javno podjetje (JP) Prlekija, so v zadnjem letu dobile nov pospešek z napovedjo radenskega župana Romana Leljaka o izstopu iz javnega podjetja. Preglavice je povzročala tudi predlagana, za okoli 80 odstotkov višja cena vode, ki so jo potrdile vse občine razen radenske - občinski svet slednje jo ima na dnevnem redu današnje seje - toda črni oblaki, ki visijo nad javnim podjetjem,še zdaleč niso povezani le s ceno oskrbe s pitno vodo. Niti ni nobenega jamstva, da bi podražitev, če bi bila uveljavljena, spravila družbo na zeleno vejo. JP Prlekija namreč toži radensko občino zaradi domnevnega 2,3-milijonskega dolga, hkrati pa ima odprte terjatve iz najemnine v višini okoli 1,7 milijona evrov do preostalih občin v sistemu. Problematika je, milo rečeno, kaotična, vsaka občina pa želi uveljavljati svoj interes. Kljub temu pa so vse občine, razen radenske, do nedavnega vsaj navzven kazale, da želijo ostati v sistemu in rešiti javno podjetje, a zadnje dejanje je zadevo obrnilo na glavo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(JP PRLEKIJA) Kdo bo nastradal v vojni za prleško vodo?
Kaotičnim razmeram v upravljanju vodovodnega sistema C ni videti konca.
Direktor ni bil povabljen, v "temi" tudi ostali župani
Minuli ponedeljek so namreč na neobičajni skupni seji štirih občinskih svetov, ki je bila zaprta za javnost in o njej ni bilo nobene javne napovedi, občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, soglasno izglasovali izstop iz JP Prlekija. Kot smo neuradno izvedeli med nekaterimi svetniki, ti niso bili seznanjeni, da bo seja takšna, kakršna je bila, ravno tako pred sejo niso dobili nikakršnega gradiva, na podlagi katarega bi lahko sami prišli do ustreznih zaključkov. Preprosto so bili postavljeni pred dejstvo, ki so jim ga na mizo dali župani. Ostati v JP Prlekija in s tem pristati na ponovni dvig cen, na vedno višje dolgove in ostale negativne posledice, ali izstopiti iz JP Prlekija in s tem ohraniti vzdržne cene vode, brez pokrivanja dodatnih stroškov iz naslova vodnih izgub in solidarnosti ter se s tem tudi izogniti slabim odnosom med občinami. Sklep o izstopu so po naših informacijah sprejeli vsi štirje občinski sveti soglasno, uradno sporočilo za javnost pa bodo podali v ljutomerski občini.
Ostali župani, ki so del sistema, apaški Andrej Steyer, radenski Roman Leljak, občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel in gornjeradgonska županja Urška Mauko Tuš, o včerajšnji seji niso bili uradno seznanjeni. Na sejo ni bil povabljen niti direktor javnega podjetja Artur Racman, ki še ni seznanjen s sprejetimi sklepi. Kot opozarjajo nekateri župani, je manever sicer po svoje pričakovan, a da rešitev z izstopom ne bo tako preprosta, kot se zdi. Razbitje sistema je lahko problematično z vidika evropskih zavez, saj je bil sistem zgrajen in nadgrajen z evropskimi sredstvi, še večje preglavice pa bo zagotovo povzročala delitev premoženja in razdelitev dejavnosti. Ni izključeno, da bo celotna zgodba morala dobiti sodni epilog. Jasno pa je, da to pomeni konec za JP Prlekija in vodovodni sistem C, kakršnega poznamo.