S 1. marcem je namreč po odločitvi ministrstva za okolje in prostor (MOP) prenehal veljati odlok o načrtu kakovosti zraka na območju MO Murska Sobota. Enak odlok je prenehal veljati še za Ljubljano, Maribor, Trbovlje in Zagorje, edino v Celju so njegovo veljavnost podaljšali. Odlok, ki je bil podlaga za pridobivanje višjih finančnih spodbud Eko sklada, je prenehal veljati zaradi manjšega števila dni s preseženimi vrednostmi prašnih delcev (PM10) od 35-krat na leto.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na pomurski avtocesti tovornjak prebil varnostno ograjo
Zaprta sta prehitevalna pasa, nastajajo zastoji.
Je torej zrak v Murski Soboti zdaj bolj čist, kot je bil?
V Cankarjevi ulici v Murski Soboti je bilo lani prekomerno onesnaženih s prašnimi delci 29 dni, kar je največ med vsemi 23 kraji, kjer so postavljene merilne naprave Agencije za okolje v Sloveniji. Samo januarja letos je bilo v Cankarjevi ulici 16 dni s preseženo mejno koncentracijo prašnih delcev, februarja pa najmanj sedem.
Murska Sobota torej po izmerjenih vrednostih še vedno spada med območja z največjo obremenjenostjo s prašnimi delci in ob upoštevanju učinkov ukrepov zaradi epidemije v zadnjih dveh letih splošnega izboljšanja ni zaznati.
Skrb se ne bo končala
MO Murska Sobota, ki je sodelovala pri pripravi odloka, je bila seznanjena z njegovo razveljavitvijo, so nam sporočili iz mestne uprave, prav tako so prek spletnih kanalov obveščali javnost o spremembah pri subvencioniranju ukrepov za učinkovito rabo energije. »Po podatkih Eko sklada so naši občani v letih 2013–2020 za različne naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stavb skupno pridobili 1.948.287 evrov finančnih spodbud, kar je gotovo pripomoglo k izboljšanju stanja zraka na območju naše občine,« odgovarjajo. Dodajajo še, da se kljub razveljavitvi odloka skrb za kakovost zraka ne bo končala. Ministrstvo namreč obljublja strateški pristop k zagotavljanju kakovosti zraka in pripravlja operativni program ohranjanja kakovosti zraka, ki bo veljal za celotno območje Slovenije.
Kaj pa vladni ukrep ukinitve ugodnih spodbud pomeni v praksi?
Namesto denimo 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe v menjavo stare kurilne naprave na drva ali kurilno olje z novo toplotno črpalko zrak-voda oziroma 3200 evrov bo občan po novem pridobil subvencijo do 40 odstotkov priznanih stroškov (največ 2500 evrov). Pri zamenjavi kurilne naprave za biomaso je priznani strošek naložbe na območju, kjer odlok o načrtu za kakovost zraka več ne velja, 50-odstoten, vendar ne več kot 4000 evrov. V času veljavnosti odloka je bil 60-odstoten.
Višina subvencije za posamezni objekt je odvisna tudi od kraja, kjer objekt stoji, in od socialnega stanja gospodinjstva. Posamezna socialno šibka gospodinjstva lahko izkoristijo tudi do 100-odstotno subvencijo in ob zamenjavi dotrajane peči pridobijo celotno pokritje stroškov. Ob prenehanju veljavnosti odloka pa je pomembno tudi določilo, da se postopki za dodelitev spodbud, ki so začeti v skladu z odloki pred 1. marcem in še niso končani, končajo v skladu s prej veljavnimi odloki.