Danilo Meolic, predsednik sveta območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, je ob koncu žetve pozdravil odločitev vlade o odkupu pšenice za blagovne rezerve. "Pšenica je najpomembnejša poljščina. Pozitivno je, da bo država povečala blagovne rezerve, sploh v teh negotovih časih, saj je pred nami prehranska in energetska kriza," je pojasnil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ker bo država odkupila 40.000 ton pšenice letine 2022 za človeško prehrano, to pomeni, da bi lahko odkupila tudi pšenico nekoliko nižje kakovosti, razreda B, ki je primerna tudi za prehrano ljudi, pravi Meolic. Sicer pa pa pridelovalcem svetuje, "naj prodajo najboljšemu ponudniku".
Letošnja letina pšenice je bila sicer povprečna, tako glede kakovosti kot količine. Čeprav so bile odkupne cene sprva neznane, so se do konca žetve vendarle oblikovale, kot pravi Meolic, "zadovoljive in primerljive cene".
Za pšenico najvišje kakovosti razreda A premium, z več kot 15 odstotki beljakovin, t. i. izboljševalko, so slovenski odkupovalci plačali od 370 do 390 evrov, za razred A od 350 do 355 evrov, za B1 od 330 do 340, razred B so odkupovali po 320 evrov, krmna pšenica razreda C pa je dosegla ceno okoli 300 evrov.
Kdo se bo prijavil na razpis blagovnih rezerv?
Splošna kmetijska zadruga Ljutomer Križevci, ki je pred kratkim povečala svoje skladiščne zmožnosti, je letos prevzela 5000 ton pšenice. Dobro polovico so od kmetov odkupili, nekaj manj kot polovica pridelovalcev pa se je odločila, da bodo pridelek skladiščili pri zadrugi in se bodo o prodaji odločili pozneje.
Kot je povedal direktor zadruge Slavko Petovar, se še niso odločili, ali se bodo prijavili na razpis zavoda za blagovne rezerve za razširjen odkup pšenice. Naročilo se nanaša na nakup do 14.000 ton pšenice in do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja na območju Slovenije, zavod pa bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ob izpolnjevanju pogojev predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
"Glede na nižje cene iz tujine, po katerih bo najverjetneje zavod odkupoval pšenico, mi temu ne moremo konkurirati, se bomo pa pri prodaji vedli kot skrben gospodar in pšenice ne bomo prodali v škodo kmetov ali zadruge," je napovedal Petovar.