Medtem ko je bilo v zadnjih dneh pestro v Gibanju Svoboda, kjer je svoj odhod napovedala vplivna generalna sekretarka Vesna Vuković, s številnimi kabinetnimi pretresi pa se sooča tudi premier Robert Golob, so se začeli na volilni kongres pripravljati tudi v drugi največji koalicijski stranki, pri Socialnih demokratih (SD). Kdo vse se bo 13. aprila potegoval za stolček predsednice Tanje Fajon in številna druga mesta v organih stranke, ta hip še ni znano, saj naj bi bilo za najrazličnejše funkcije evidentiranih več kot 100 kandidatov. To je razumljivo, saj je prav vsak član stranke dobil možnost »nominacije« posameznikov po svoji želji, bistveno pa je, da ti posamezniki nato tudi privolijo v kandidaturo. Za vodstvo stranke se pojavljajo več ali manj vsa vidna imena v SD.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Med najmočnejšimi predsedniškimi kandidati bi lahko bil vodja poslanske skupine Jani Prednik, ki se je v kandidaturi, bolj za test, preizkusil že leta 2020, a takrat izgubil proti Fajonovi, leta 2022, ko naj bi imel veliko več možnosti, pa se v zadnjem hipu za kandidaturo ni odločil. Tokrat naj bi bilo vendarle drugače, saj je tudi stranka v bistveno drugačnem, predvsem slabšem položaju in hrepeni po spremembah. K tem nenazadnje pozivajo tudi vidni pomurski SD-jevci, med drugim soboški župan Damjan Anželj. Za predsednika stranke je evidentiran tudi njegov predhodnik v Murski Soboti, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki pa naj bi se bil pripravljen umakniti, k čemur bo bržkone vplivalo tudi dejstvo, da mu nazadnje ni uspel niti naskok na podpredsedniški položaj, hkrati pa naj bi imel visoke ambicije na junijskih evropskih volitvah. Za predsednika se prav gotovo ne bo potegoval gospodarski minister Matjaž Han, najbolj priljubljen politik iz vrst SD, saj je to že večkrat zanikal, ravno tako pa želje po tej funkciji naj ne bi imel trenutni vršilec dolžnosti glavnega tajnika Matevž Frangež. V boj za mesto prvega človeka SD bi se lahko vmešal ajdovski župan Tadej Beočanin, ki mu sicer priznavajo uspešno županovanje, a mu naši strankarski viri ne pripisujejo veliko možnosti za naskok na predsedniški položaj zaradi premajhnega dometa.
Gneča naj bi bila ravno tako pri kandidaturah za podpredsedniško mesto, kjer je med evidentiranimi tudi poslanec Damijan Zrim, ki se je leta 2022 umaknil Jevšku in Predniku. Ali bo tokrat vztrajal, je ponovno povezano z notranjimi dogovori in preigravanji, pri čemer ni odveč dodati, da bi se ob morebitnem Prednikovem uspehu bržkone sprostilo mesto vodje poslanske skupine. Med številni imeni za visoke strankarske funkcije se za zdaj ne pojavlja ime Dejana Židana, predhodnika Fajonove in državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu, ki je bil na zadnjem kongresu izvoljen za člana predsedstva. Odprto ostaja vprašanje, ali se bo stranka na koncu poenotila pri favoritih za ključna mesta ali pa bo prišlo do odprtega boja med več enakovrednimi kandidati. Prav gotovo je za vrh povsem odpisana Fajonova, vodstvene menjave pa bodo potencialno problematične tudi za koalicijsko dinamiko zaradi nepisanega pravila, da naj bi bil predsednik koalicijske stranke tudi član vlade.
