V tem trenutku je koronavirus še velika neznanka. Tudi za stroko, čeprav ta na srečo o njem že marsikaj ve, ugotavlja Teodora Petraš, specialistka za epidemiologijo iz murskosoboške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kljub temu da je nov virus za medicino velik izziv, to nikakor ne more biti razlog, da tistega, kar svetuje glede varovalnih ukrepov, ljudje ne bi upoštevali. Znano je namreč, pove Petraševa, da gre za virus, ki se širi podobno kot drugi virusi, torej kapljično, za zdaj pa ni dokazov, da bi se prenašal tudi po zraku. Prav tako je treba spoštovati štirinajstdnevni inkubacijski čas od okužbe do pojava bolezni, čeprav se tudi glede tega pojavljajo informacije o možnih odklonih pri posameznikih, torej o krajši oziroma nekoliko daljši inkubacijski dobi. »Ne glede na to je treba ravnati po strokovnih navodilih, ki veljajo povsod po Evropi. Kajti ne gre za neke kaprice, ampak za strokovna dognanja, in če se bodo ta v prihodnje dopolnjevala, se bo spreminjal tudi pristop,« je poudarila sogovornica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V tem trenutku je najpomembnejša samozaščita z upoštevanjem osnovnih higienskih načel. Sistematična uporaba razkužil v vsakdanjem življenju ni potrebna, prav tako ni treba z maskami hoditi v trgovine.
Higiena je najpomembnejša
»Najboljša zaščita pred okužbo s koronavirusom je ustrezna higiena,« je poudaril tudi družinski zdravnik Dean Köveš, ta pa je enaka kot pri prehladu ali gripi. To pomeni, da si roke umivamo pred stikom z ljudmi oziroma obolelimi in po njem, pa tudi pred prijemanjem nekih predmetov in po tem. Prav tako je pomembno, da ne brskamo po ustih, nosu, očeh, saj je prenos virusa kapljičen, kar pomeni, da vstopa v telo najbolj skozi sluznico. Prav tako je pomembno, da ne kihamo in ne kašljamo v drugega, ampak uporabljamo robec, ki ga po uporabi zavržemo. Temeljito umivanje rok z milom in toplo vodo vsaj trideset sekund je dovolj, če pa to ni mogoče, zadostuje razkužilo alkoholne raztopine z najmanj 60 odstotki alkohola. Takšne higienske ukrepe je treba izvajati dosledno tudi ob pojavu drugih nalezljivih bolezni.
Koronavirus
Ker gre za nov virus, natančnih podatkov o poteku bolezni, poteh širjenja, zdravljenju in preprečevanju še ni, pove Emil Pal, zdravnik infektolog. Bolezen izbruhne po inkubaciji, ki traja običajno pet dni (lahko pa tudi od dva do štirinajst dni ali več). Vsak bolnik lahko v povprečju okuži približno štiri osebe (reproduktivno število je 4,1). Za primerjavo, reproduktivno število za navadno gripo znaša 1,3, za sars 2 in za ošpice več kot 12. Bolezen običajno (v približno 80 odstotkih) poteka v blažji obliki. Težji potek bolezni ima po ocenah okoli 20 odstotkov bolnikov, v dveh do štirih odstotkih je smrtna. Večina umrlih do zdaj je bila starejših ali pa so imeli pridružene kronične bolezni. Virus se prenaša kapljično s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem v razdalji do enega metra oziroma metra in pol. Ob tem lahko pride tudi do okužbe bolnikove okolice in kontaktnega širjenja prek okuženih rok. Na neživi površini lahko virus preživi do enega tedna. Aerogeni ali zračni prenos okužbe je za zdaj manj verjeten.
Bolezen se kaže z vročino, bolečinami v žrelu, kašljem. V težjih primerih se razvije občutek pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico z znaki dihalne odpovedi. Nekateri bolniki so imeli v zgodnjem poteku bolezni tudi drisko. Zdravljenje je simptomatsko, vzročnega zdravljenja za zdaj ni. Okužbo potrjujejo z mikrobiološkimi preiskavami (običajno brisom nosno-žrelnega prostora, žrela ali drugih vzorcev dihalnih poti).
V novem Vestniku si preberite še, kako so na morebiten izbruh koronavirusa pripravljeni v pomurskih zdravstvenih domovih, kakšna navodila imajo zdravstveni delavci, pa tudi to, zakaj je odsvetovan preplah.