V Pomurju je po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota, ki izhajajo iz oddanih subvencijskih vlog, koruza posejana na 19.500 hektarjih površine, od tega je na 2400 hektarjih pridelajo za silažo in na 17.100 hektarjih za zrnje. Po ocenah KGZ so skupne pridelovalne površine koruze v regiji nekoliko obsežnejše, saj vsi pridelovalci ne oddajajo vlog za subvencijo, in sicer znašajo okoli 22 tisoč hektarjev. Na ravni države po podatkih lanskih subvencijskih vlog koruzo pridelujejo na 67 tisoč hektarjih, od tega na 28 tisoč hektarjih za silažo in na 39 tisoč hektarjih za zrnje. Specialistka za poljedelstvo pri KGZ Metka Barbarič pravi, da so letošnje vremenske razmere zelo ugodne za pridelovanje koruze. »Pričakujemo visoke pridelke, ponekod celo rekordne. Za zdaj kmetovalci nimajo problema z boleznimi, razen na območjih, kjer je bila toča. Tam se bodo pojavljale koruzne bulave sneti, ki so lahko problematične pri hranjenju živine. Morda se bo še kje na tleh, kjer stoji voda, pokazala kakšna problematika, vendar tega trenutno ni mogoče oceniti.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Po besedah Barbaričeve večina kmetov v regiji koruzo prideluje za lastne potrebe, za krmo goveje živine, prašičev, kokoši in drobnice. Kot pravi, so z obeti letošnjega pridelka več kot zadovoljni, tudi na območju lahkih peščenih tal, prav tako z vremenskimi razmerami. Tudi v Panviti po besedah člana uprave Branka Viraga pričakujejo eno boljših letin koruze. Sami jo pridelujejo na 1100 hektarjih, približno 11 tisoč ton koruze zanje pridelajo kooperanti. Uporabljajo jo izključno za predelavo v krmila za živali, na letni ravni jih proizvedejo okoli 55 tisoč ton, za to potrebujejo letno od 22 do 25 tisoč ton koruze, pšenice in ječmena. Proizvajajo krmila za prašiče, perutnino, govejo živino in drobnico. V lastni reji porabijo 75 odstotkov krmil, ki jih proizvedejo, okoli 25 odstotkov pa jih prodajo. Od tega po besedah Viraga daleč največ prodajo družbi Farme Ihan, s katero imajo dogovor o menjavi za tekače. V večjem obsegu krmila prodajajo še družbi Meja iz Šentjurja, s katero imajo utečeno sodelovanje. Okoli 1500 ton krme na leto tudi izvozijo, največ v Bosno in Hercegovino. »Smo verjetno edini v Sloveniji, ki proizvajamo krmo izključno iz slovenskih žit. To je tudi ena od prednosti za domače porabnike svežega mesa in drugih prehranskih izdelkov, saj lahko točno vedo, s čim je bila žival krmljena,« še pove Virag.
