Jesen nam poleg razkošja pisanih barv običajno bogato nasuje tudi svoje plodove. Tudi letos je tako, v polnem razmahu je sezona gobarjenja, pa tudi nabiranja kostanja, ki je pri vseh generacijah med bolj priljubljenimi plodovi. Kostanj velja za zdravo in polnovredno živilo, polno vitaminov in mineralov, običajno ga uživamo pečenega ali kuhanega, dobro pa se znajde tudi s perutnino, divjačino, priljubljen je tudi v sladicah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V domala vseh večjih mestih jeseni diši predvsem po pečenih kostanjih. Tudi v Murski Soboti je tako, že osemnajst sezon namreč Lokman Osmani pri trgovskem središču BTC s to dobroto razvaja mimoidoče. Sezona pečenja kostanja se zanj začne proti koncu septembra in traja nekje do konca novembra, odvisno od tega, kdaj začne kostanj zoreti in kako dolgo ga je možno dobiti. Ves kostanj, ki ga Osmani prodaja, kupi od distributerjev, pravi pa, da peče in prodaja tako goričke kot italijanske kostanje. »Italijanski rastejo na plantažah, zato te dobim prej in jih tudi prej prodajam. Ti so v primerjavi z goričkimi večji,« pravi sogovornik, ki doda, da je povpraševanje po kostanju večje na začetku sezone. »Takrat jih v gozdu še ni veliko, zato si jih veliko ljudi rado kupi. Med mojimi kupci prevladuje srednja generacija, radi jih imajo seveda tudi najmlajši.« Osmani prodaja kostanj v veliki in mali merici, večja stane šest evrov, manjša pa tri. »To je v primerjavi s časi pred koronavirusom za 50 odstotkov več,« je odkrit sogovornik.
Marsikdo, ki se je v zadnjih dneh sam odpravil nabirat ta jesenski sadež, pa se je iz gozda vrnil razočaran. Na območju celotnega Pomurja namreč strokovnjaki murskosoboške območne enote (OE) Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) opažajo, da so letos plodovi kostanja precej drobni, kar lahko pripišemo pomanjkanju padavin in suši v času cvetenja. »Zadnja leta se srečujemo tudi z različnimi boleznimi in škodljivci na drevesnih vrstah, kot so jesen, črna jelša, hrast. Na srečo na pravem kostanju do sedaj še nismo odkrili kakšne karantenske bolezni ali škodljivca, se pa že več kot 70 let na kostanju pojavlja kostanjev rak. Pri navedeni bolezni se ne da nič ukrepati, ko se drevo posuši, ga je treba posekati,« je ob tem gozdarski vidik osvetlil Drago Trajber, višji koordinator za področje gozdarstva pri OE ZGS Murska Sobota.