Kovinsko-predelovalna industrija ima v Pomurju posebno mesto. Proizvodnja kovinskih izdelkov ima v regiji dolgo tradicijo, med podjetji v branži pa so danes najboljša izvozno orientirana podjetja pomurskega gospodarstva. Panoga po podatkih Pomurske gospodarske zbornice zaposluje kar 21,8 odstotka vseh zaposlenih v regiji, kar je največ med vsemi panogami. Vodi tudi po ustvarjenih dohodkih, 20 odstotkov vseh prihodkov v regiji se namreč ustvari v kovinski industriji. Pri tem ne gre samo za velika podjetja, kot sta Arcont ali Daihen Varstroj, temveč se za uspehom branže skrivajo tudi številne manjše gospodarske družbe, ki uspešno nastopajo večinoma na tujih trgih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Med njimi je podjetje Aluvar iz Gančan, v katerem se že več kot 40 let ukvarjajo z nadgradnjo predvsem gasilskih vozil, delajo tudi industrijske podeste, nadstreške in ograje. “Pred nami je dobro leto,” pravi tehnični direktor Marjan Granfol, ki meni, da so trendi na področju kovinsko-predelovalne industrije dobri in da se situacija izboljšuje. Kljub temu opozarja na veliko pomanjkanje kadrov v panogi. “Predvsem varilce in ključavničarje je težko dobiti,” pravi. Podobno pove Stanko Zver iz Bučečovske družbe Vipoll, v kateri proizvajajo linije za polnjenje pijač. “Gospodarska klima je dobra, na trgu je kar nekaj denarja, zato so zagnani investicijski cikli. Glede na našo dejavnost pa na dobro poslovanje verjetno vplivajo tudi vroča poletja.” Družbo je v začetku letošnjega leta prodal nemški multinacionalki Gea, sam pa je ostal v njej kot direktor. “Naročil je ogromno,” pravi, pri tem jih 99 odstotkov dobijo iz tujine, v tem trenutku največ iz Nemčije, Švice, Francije in Južnoafriške republike, pred kratkim so dobili tudi prvo naročilo iz Avstralije.
V ljutomerski družb Dukin iščejo inovativne rešitve na področju problematike odpadkov, kot so stiskalnice odpadkov ali podzemni sistemi košev za smeti. S pomanjkanjem ustreznih kadrov se po besedah direktorja Mihe Horvata soočajo tako, da jih sami izučijo, med drugim so že zaposlili tudi profesorja zgodovine ...
Več v prihodnjem Vestniku
