Plenarna novembrska seja državnega zbora, ki je bila tokrat tudi proračunska, se je pričela s tradicionalnim postavljanjem poslanskih vprašanj vladi. Premier Robert Golob je sicer zaradi bolniške odsotnosti manjkal, so pa na vrsto prišli ministri. Če se osredotočimo zgolj na pomurske akterje, je v tem delu izstopal izkušeni poslanec Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije. Slednji je, kot smo že poročali, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek spraševal o statusu projekta ureditve nasipov ob reki Muri, soočil pa je tudi Simona Maljevca, ministra za solidarno prihodnost. Konkretno ga je namreč zanimalo, kakšne so kapacitete domov za starejše v Pomurju, kako daleč je prenova plačnega sistema zaradi kadrovske problematike in kaj se dogaja na področju investicij v domove za starejše.
Se bo našel denar za dom v Črenšovcih?
Maljevac mu je odgovoril, da so v Pomurju trenutno zagotovljene 1303 postelje oziroma toliko mest v domovih za starejše, v teku pa je tudi kar nekaj investicij. Z naslednjim letom se bo tako začela gradnja bivalne enote Kobilje za 24 oseb, gradnja bivalne enote Šalovci ravno tako za 24 oseb in gradnja bivalne enote Dobrovnik za 44 oseb. Iz integralnih sredstev proračuna pa načrtujejo dokončanje enote doma starejših v Črenšovcih in izgradnjo rehabilitacijskega objekta doma Lukavci. Pri zagotavljanju kadrov minister ni imel preprostega odgovora, saj so prva, najpomembnejša, točka pogajanja glede prenove plačnega sistema, je pa omenil nekaj ukrepov, kot so sofinanciranja nacionalnih poklicnih kvalifikacij do integracijskih programov in področja krepitve upravljanja s kadri ter spodbujanja in sofinanciranja projektov v podporo vključevanja prostovoljcev. Horvat je izpostavil željo po posredovanju statistike, koliko starostnikov iz Pomurja je našlo svojo posteljo v domovih za starejše v sosednji Hrvaški, hkrati pa je od ministra terjal odgovore, kakšna je časovnica in kje so finančni viri za prej navedene investicije v Kobilju, Dobrovniku, Šalovcih in Črenšovcih, saj da teh projektov v načrtu razvojnih programov ni moč najti.
Maljevac mu je pojasnil in zagotovil, da so sredstva za gradnjo enot Kobilje, Šalovci in Dobrovnik zagotovljena v okviru načrta za okrevanje in odpornost, gradnja pa se bo pričela v letu 2025. Ravno tako naj bi bila zagotovljena sredstva za enoto v Črenšovcih, čeprav tega v proračunskih dokumentih ni videti.
Zaradi navedenega je Nova Slovenija predlagala dopolnilo k proračunu, ki bi konkretno umestilo projekt v proračun in za to zagotovilo skoraj 2,8 milijona evrov. Ministrstvo je namreč za ta namen za dobra pol milijona evrov že odkupilo stavbo v Črenšovcih, kjer bi bila nova enota rakičanskega doma za starejše s kapaciteto 26 postelj, a so se zaradi podražitve potrebne rekonstrukcije stvari zaustavile. Predlagani amandma, tako kot praktično vsi opozicijski, razen enega, a o tem več v nadaljevanju, pričakovano ni bil izglasovan. Mu pa je podporo dal, kot edini pomurski poslanec iz koalicije, Damijan Zrim iz vrst SD. Njegov glas sicer še zdaleč ni zadostoval, a si je vseeno kupil nekaj kredita z načelno držo, saj je podprl tudi nekatere druge opozicijske amandmaje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nasipi ob reki Muri še pred letom 2026? Tako pravi Alenka Bratušek
Ministrica Alenka Bratušek, kljub temu da trasa še ni povsem usklajena, postregla s spodbudnim odgovorom poslancu Jožefu Horvatu.
"V stranki Socialnih demokratov poslanci glasujemo po svoji vesti, zato tudi z veseljem podprem predloge opozicije, ko ocenim, da so konstruktivni in predvsem v dobrobit ljudi," pojasnjuje Zrim za Vestnik in na vprašanje, ali ne bo zaradi podpore opozicijskih predlogov deležen sankcij, odgovarja, da v "V SD ni nikakršnih sankcij, tudi ne strahu pred tako imenovanimi političnimi šefi, o katerih smo poslušali te dni v parlamentu."
Soboška obvoznica in cesta Lendava-Pince
V okviru proračunskih razprav je beseda nanesla tudi na projekt murskosoboške obvoznice, pri čemer je bil zaradi novega enoletnega zamika zaključka več kot 33-milijonske investicije v leto 2029, pričakovano kritičen Horvat. Pomurski poslanski kolega Tine Novak iz vrst vladajočega Gibanja Svoboda mu je ob pikri primerjavi učenca, ki se izgovarja, da mu je pes pojedel domačo nalogo, zatrdil, da bo projekt vzhodna prekmurska obvoznica eden najuspešnejših projektov in izkaz močne volje sodelovanje države in lokalnih skupnosti.
Po naših informacijah potekajo v zvezi s pospešitvijo projekta številne aktivnosti, med drugim je bila imenovana posebna delovna skupina, ki vključuje župana soboške in moravskotopliške občine, Damjana Anželja in Alojza Glavača, predstavnike direkcije za infrastrukturo, ki je nosilka investicije, in ministrstva za infrastrukturo, kjer si za izvedbo projekta prizadeva Olga Belec. Ravno tako zakon o obnovi, ki ga je nedavno sprejela vlada in posredovala v državni zbor, vključuje posebno določilo, ki je namenjeno poenostavitvi umeščanja za obvoznico potrebnega sebeborskega zadrževalnika v prostor.
Omeniti velja še težko pričakovano rekonstrukcijo ceste Lendava-Pince, za katero je lani ob rebalansu proračuna kar nekaj razprav sprožil takrat še poslanec, zdaj ponovno lendavski župan, Janez Magyar. Če za to investicijo lani ni bilo (več) sredstev, pa so se zdaj ob prizadevanju poslanca Dejana Süča, ravno tako iz Gibanja Svoboda, in Magyarjevega političnega nasprotnika v občinskem svetu, vendarle našla. V načrtu razvojnih programov 2024-2027 je tako po novem za obsežno rekonstrukcijo, ki naj bi se zaključila v letu 2027, rezerviranih več kot 10 milijonov evrov.
Brezbarvni populizem s tehnično napako
Najbolj odmevno dogajanje v državnem zboru pa zagotovo velja pripisati sredinemu zapletu pri glasovanju o opozicijskem predlogu polne uskladitve socialnih transferjev z inflacijo. Državni zbor je namreč dopolnilo izglasoval s 34 glasovi za in 28 proti, več poslancev Svobode pa je za tem trdilo, da so pritisnili tipko proti, medtem ko so v sistemu zabeleženi kot odsotni ali vzdržani. Da naj bi temu bilo tako, nam je potrdilo tudi nekaj pomurskih poslancev iz vrst koalicije. Tako naj ne bi bili zabeleženi glasovi Tineta Novaka, Dejana Süča, Darka Krajnca in Vere Granfol iz Svobode in Damijana Zrima iz vrst SD. Glas proti Sare Žibrat iz Svobode je bil očitno dobro zabeležen, ravno tako tudi glasova za Jožefa Horvata iz NSi in Ferenca Horvatha, poslanca madžarske narodne skupnosti. Po nekaj obupnih poskusih razjasnitve situacije, med drugim je poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj napako pojasnjeval s vplivom "kozmičnega deža", je bila seja po polnoči dokončno prekinjena.
Po odločitvi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je v zvezi z omenjenim dopolnilom prišlo v petek do ponovnega glasovanja, kot je dejala, pa je po ugotovitvah strokovnjakov prišlo do napake pri posredovanju rezultata glasovanja med strojno opremo in konferenčno-glasovalnim sistemom. Opozicijski poslanci SDS in NSi so glasovanje o lastnem dopolnilu obstruirali, poslanci koalicije pa so brez glasu proti polno uskladitev socialnih transferjev potrdili.
Če povzamemo. Nenavadno je, da je prišlo do napačnega posredovanja rezultata glasovanja zgolj pri glasovih iz koalicijskih Svobode in SD, zato bo pojasnilo zapleta terjalo strokovne odgovore za to pristojnih strokovnjakov, saj gre za neobičajen precedens, ki se v zgodovini slovenskega parlamentarizma še ni zgodil in lahko odpira Pandorino skrinjico teženj po ponovnih glasovanjih.
Dodaten dvom vzbuja razkritje Nataše Sukič, poslanke Levice, svoje pa je dodala izključena poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, ki je amandma podprla. 48-urni zasuk v stališčih koalicijskih poslancev, ki so ob ponovnem glasovanju dopolnilo podprli, ob tem nakazuje, kako (ne)suvereni so pravzaprav poslanci v odločevalskem procesu.
Nekoliko spregledano pa je ostalo dejstvo, da je opozicijsko dopolnilo, ki so ga sicer načelno podpirali v koalicijski Levici, Miha Kordiš je celo že na "odpravljenem glasovanju" glasoval za, po mnenju ekonomskih strokovnjakov potencialno škodljivo. "Koalicija in opozicija sta tekmovali, kdo bo predlagal makroekonomsko slabšo rešitev. Indeksacija ohranja persistentnost inflacije in je še posebej narobe ukrep v fazi, ko se inflacija še ni znižala na sprejemljivo raven. Uvajamo nekaj, kar smo se trudili odpraviti desetletje dolgo po propadu Jugoslavije. Zdaj bi vse stranke uvajale ukrepe iz bankrotirane države nam lastne preteklosti. Da sta polno indeksacijo predlagali nominalno desni NSi in SDS in s tem nudili “face saving” Levici, dokazuje, da je ekonomska politika pri nas predvsem populistična," je denimo zadevo komentiral ekonomist Igor Masten.
Zgodba s sprejemom proračunov za leti 2024 in 2025 je v vsakem primeru zaključena, čeprav bo ta zaplet nedvomno še dolgo razburjal opozicijo in odpiral številna vprašanja javnosti. Proračun, ki ga je za leto 2024 državni zbor sprejel že novembra lani, z zdaj potrjenimi spremembami povečuje porabo za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP. Za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP.