Občina Lendava ima kar 18 krajevnih skupnosti (KS), to so Čentiba, Dolga vas, Dolina, Gaberje, Genterovci, Gornji Lakoš, Dolnji Lakoš, Gorice pri Lendavi, Hotiza, Kapca, Kot, Lendava, Mostje - Banuta, Petišovci, Pince, Pince-Marof - Benica, Radmožanci in Trimlini. KS so v statutu občine opredeljene kot ožji deli občine, hkrati z nedavnimi lokalnimi volitvami župana in članov občinskega sveta pa so potekale tudi volitve v svete krajevnih skupnosti. Na Kapci, v Dolini, Čentibi, Petišovcih in na Hotizi kandidature niso bile vložene in 20. novembra volitve niso bile izvedene, vasi Čentiba, Hotiza in Petišovci pa svetov KS niso dobile niti po volitvah 4. decembra. Preverili smo, kakšna bo usoda teh KS in kaj krhanje lokalne skupnosti v njenih manjših delih pomeni za njen uravnoteženi razvoj.
Vodenje KS ni plačano
Organiziranost in delovanje KS sta opredeljena v statutu občine, v njem je tudi navedeno, da lahko občinski svet s spremembo statuta KS ukine. To lahko stori, če ugotovi, da svet KS svojih nalog ne opravlja, če ni kandidatov za člane sveta oziroma če občani na svojem območju nimajo interesa za opravljanje nalog KS v skladu s statutom. »Občina Lendava bo naredila vse, da bo do formiranja svetov krajevnih skupnosti prišlo,« so nam ob nastali situaciji sporočili iz občine. Dejstvo je, da bi imelo ukinjanje KS slab odmev in nepredvidljive posledice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Lendavska občina je leta 2016 sprejela tudi dokument Koncept razvoja in financiranja krajevnih skupnosti v Občini Lendava v obdobju 2016–2020. V njem je poudarjen pomen KS pri spodbujanju samoiniciativnosti občanov, hkrati pa omejenost njihovega delovanja, ker nimajo zagotovljenih lastnih sredstev in ne kadrovskih pogojev. Podčrtana je tudi ugotovitev, da je občinski svet delo v svetu KS opredelil kot častno.
Ali je takšna vloga KS še sprejemljiva, ob tem da interes za delo v njih plahni? In zakaj nekatere skupnosti izstopajo po uspehih, v drugih pa ob enakih izhodiščih ne morejo več povezati niti? Odgovor na zadnje vprašanje je mogoče iskati le v zgodbah uspešnih.
Delo si je treba razdeliti
KS Gaberje je ena tistih skupnosti, ki izstopajo po številnih dogodkih ter razgibanem društvenem in družabnem življenju. Vas se lahko predstavi s številnimi prireditvami, tudi takimi z mednarodno udeležbo, veliko pozornost namenjajo tudi sami sebi s prireditvami, ki so namenjene druženju, sprostitvi in povezovanju ter sožitju. Gaberje se odlikuje tudi po urejenosti, za kar je letos ponovno prejelo občinsko priznanje, skrbni pa so tudi pri vzdrževanju in obnavljanju skupnih objektov in infrastrukture. Skupnost je na novo zaživela predvsem v zadnjih dveh mandatih, ko je na čelu KS stopila Helena Antolin Tibaut.
Zaradi številnih spodbud krajanov je znova sprejela kandidaturo, hkrati pa napovedala, da bo to njen zadnji mandat. Prepričana je namreč, da se morajo ljudje na tej funkciji zamenjati po dveh ali treh mandatih. Zbrala je torej skupino mlajših krajanov, ki so pripravljeni z njo v prihodnjih štirih letih delati za dobrobit in napredek skupnosti. »Imamo pa v vasi neko svojo filozofijo, da se isti ljudje ne ponavljajo na vodstvenih funkcijah, torej da člani upravnega odbora nekega društva niso še člani v svetu krajevne skupnosti,« je povedala. Tako želijo delo porazdeliti, kar je posebej pomembno pri organizaciji prireditev, pri katerih je potrebno sodelovanje čim širšega kroga prostovoljcev, v delo pa vključujejo tudi mlade. Na tak način se namreč širi spoznanje, koliko truda je potrebnega za neko stvar. To je bilo tudi njeno vodilo, ko je iskala kandidate za delo v KS v novem mandatu.
Ob pripravljenosti za delo je za uspeh potrebna še velika mera samoiniciativnosti, zavzetosti in zanesenjaštva. Srž uspešnosti KS je morda prav v tem, ugiba Antolin Tibautova. »Nekateri člani sveta krajevne skupnosti so mi rekli: Helena, ti pa imaš Gaberje res zelo rada, da tako zavzeto delaš.« Kajti razen osebnega zadovoljstva in zahvale drugega plačila za delo v KS ne moreš pričakovati. Lendavski občinski svet je že pred leti odločil, da je vodenje KS častna funkcija, kar pomeni, da delo predsednikov ni nagrajevano. Sogovornica tudi pove, da so bili predsedniki KS v zadnjem mandatu vabljeni na sestanek z vodstvom občine samo dvakrat. »V lokalni skupnosti bi se morali bolj zavedati, da smo krajevne skupnosti njen ožji, vendar pomembni del,« še podčrta predsednica KS Gaberje.
V želji, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pripomogla k boljšemu razvoju občine in da bi bil glas KS bolj slišan, je na tokratnih lokalnih volitvah kandidirala ter bila izvoljena tudi v občinski svet. Pohvale in priznanja občine so dobrodošli, vendar le to ni dovolj.
Probleme lahko rešijo le povezani
Dober poznavalec in soustvarjalec delovanja krajevnih skupnosti je tudi Ivan Denša, ki KS Gorice pri Lendavi vodi vse od leta 2010. Ta združuje dve vasi, Dolgovaške Gorice in Lendavske Gorice, ima nekaj več kot tisoč prebivalcev, razprostira pa se na površini približno sedem in pol kvadratnih kilometrov predvsem na hribovitem območju. Temu v zadnjem času velik pečat daje vinskoturistična cesta. »Doslej smo imeli za člane sveta krajevne skupnosti vedno zadostno število kandidatov,« je povedal Denša, čeprav v Dolgovaških Goricah na tokratnih volitvah sprva ni bilo interesa za kandidaturo. »Takrat sem jih kot predsednik sklical skupaj in po pogovoru so se trije odločili, da sprejmejo kandidaturo. Kaj jim je bilo treba povedati? To, da so prejšnja leta imeli kot krajani številne pripombe, zato naj zdaj sodelujejo pri delu in spoznajo, kako se rešujejo problemi,« je slikovit Denša.
Največji problem, s katerim se srečujejo v KS Gorice pri Lendavi, so ozke ceste, na katerih se avtomobili težko srečujejo, krajani pa zaradi vse gostejšega prometa včasih niti ne morejo s svojih dvorišč. V zadnjih letih je bilo zgrajenih nekaj obcestnih niš, kar pa glede na razmah turizma in številnih kolesarjev ter pohodnikov ne zadostuje. »Tudi sam se večkrat sprašujem, ali je krajevna skupnost kot vmesni člen med krajani in občino sploh še potrebna,« prizna Ivan Denša. Večkrat krajani kar sami kličejo na občino, kaj vse bi bilo treba urediti, vendar jim tam povedo, naj se obrnejo na predsednika KS, ki ima edini možnost, da kliče ali piše strokovnim službam. »Takšen pingpong se nam večkrat dodaja,« prizna predsednik KS Gorice pri Lendavi. Sam je s strokovnimi službami doslej vedno dobro sodeloval, vendar tudi te potem večkrat naletijo na neke omejitve pri uresničitvi dogovorjenega.
Dobrodošlo bi bilo tudi boljše obveščanje vodstev KS o nekaterih komunalnih posegih, ki jih naroči občina, saj se dela marsikdaj ne izvajajo dovolj skrbno, kar vznemirja krajane. »Člani sveta krajevnih skupnosti bi lahko s svojo prisotnostjo predvsem pri večjih delih prispevali k temu, da bi se ta izvedla bolj kakovostno in v dobro krajanov,« še razmišlja Ivan Denša. Kot dolgoletni predsednik KS izpostavi tudi, da je imel ob sebi vedno zavzete člane sveta KS in da so skupaj ustvarili bogato društveno in družabno življenje, na katero so lahko ponosni. Pohvalijo se lahko tudi z nekaterimi pomembnimi pridobitvami. Kljub doseženemu pa tudi sam zdaj razmišlja o tem, da bi predsedniško funkcijo za naslednji mandat prepustil nekomu drugemu.