V romanu Sto let slepote je komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. "Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile - tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti," piše v utemeljitvi. "Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini," je med drugim v utemeljitvi še zapisala komisija.
Rozina se je zahvalil ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem je pisal, tistim, ki so mu pri tem pomagali, ga podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, ter vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge. Posebej se je zahvalil še bralcem in bralkam, saj brez njih pisateljsko delo nima pomena. Kresnika ni doživljal kot tekmovanje, temveč kot druženje z novimi znanci, prijatelji in praznik slovenskega romana.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Dogajanje romana Sto let slepote je postavljeno v Zasavje. V pogovoru z novinarko Ksenijo Horvat pred razglasitvijo je med drugim povedal, da je v njem v osnovi skušal prikazati človeško zgodbo v zanimivem 20. stoletju, ki jo je zanalašč postavil v to okolje. Zbiral je razne informacije, potem je bila na delu domišljija. Pogovarjal se je z ljudmi, uporabil je časopise in tako počasi ustvaril zgodbo.
Kresnikovo komisijo so sestavljali Mimi Podkrižnik ter Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunkovič. V ožjem izboru za nagrado so bili letos še, kot smo že poročali, Davorin Lenko z romanom Triger, Andrej E. Skubic z romanom Krasni dnevi, Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta in Marjan Žiberna z romanom Dedič.
Medijska hiša Delo je ob letošnji nagradi kresnik za najboljši roman leta prvič podelila tudi nagrado mlado pero za mlade literate in literarne kritike. To je bil vrhunec prvih dveh sezon projekta Mlado pero, ki spodbuja ustvarjanje mlajše generacije piscev na področju poezije, proze in dramatike. Dobitnica nagrade mlado pero za mladega literata je pesnica, prozaistka in prevajalka Tanja Božić. Dobitnik nagrade mlado pero za mladega kritika je Sašo Puljarević.
Dobitnik nagrade mlado pero za mladega literata prejme tisoč evrov, dobitnik nagrade za mladega kritika pa bo prihodnje leto v redni rubriki Recenzijski izvod, ki je vsak teden v Književnih listih časopisa Delo, objavljal honorirane kritike.
Večer je s pesmijo odprla vokalna skupina Maroltovke, nastopila je tudi zasedba The Woodlanders ter Matic Plemenitaš in Tomaž Hostnik. Odlomke iz nominiranih romanov so brali študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.