Razstavo je odprl direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, predstavil pa jo je umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak. Odprtje so tokrat zaradi omejitev, ki so posledica pandemije koronavirusa, v Galeriji-Muzeju Lendava pripravili virtualno, torej preko družabnega omrežja Facebook in na uradni spletni strani Galerije-Muzeja Lendava. Včeraj so po več kot dveh mesecih spet odprli sinagogo in si bodo obiskovalci lahko razstavo ogledali vsak dan v tednu, razen ob ponedeljkih, med 10. in 16. uro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Na skupni razstavi dveh lendavskih avtorjev Suzanne Kiraly-Moss in Sebastijana Časarja se pojavlja drugačno videnje enakih motivov, je v predstavitvi razstave povedal Atilla Pisnjak. Oba sta s svojega zornega kota ovekovečila osebno doživljanje svoje neposredne okolice - narave: »Dekorativni značaj slik Suzanne Kiraly-Moss pritajeno zakriva motive, ki se skrivajo v njih. Prave vsebine se odkrivajo šele s pozornim opazovanjem del, od gričev, ki objemajo ceste, do gozdov, živali, ljudi... Suzanne vidi in doživlja okolje skozi svoj umetniški filter tako, da se v podobah, ki jih ustvari, krajina spremeni in postane pravljična. Poti in steze, kot vodilni elementi v njenih likovnih delih, simbolizirajo udejanjena in obenem duhovna potovanja.« Kot delčke upodobitev pokrajine jih najdemo že v njenih zgodnjih delih. Skozi čas se je obcestna pokrajina začela odmikati od stvarnega sveta in se je spreminjala v svojevrstno duhovno, pravljično, izmišljeno pot.
Podobno kot pri umetnici je tudi pri Časarju vir navdiha njegovo neposredno okolje, lendavska oziroma panonska pokrajina. »Za razliko od Suzanninega je njegov stil veliko bolj realističen, njegova dela pa so bolj barvno centrična in presegajo pojem klasične upodobitve pokrajine. Pokrajina, kot motiv je le rekvizit za to, da umetnik upodobi svoja najgloblja čutenja. S svojimi barvnimi kompozicijami lahko izraža misli, čustva, ideje, filozofije, veroizpovedi. Umetniško ustvarjanje mu omogoča prelivanje notranjega jaza v umetniške stvaritve,« opiše Pisnjak: Iz njegovih del lahko razberemo dramatičnost, ki se kaže v rabi barv. Močni kontrasti jim dajejo polnilo in dramaturški lok, zaradi česar slike odsevajo notranji jaz v fizičnem smislu.
