V Krki tistim, ki s svojim prostovoljnim delovanjem pomagajo soljudem, že od leta 2012 namenjajo posebno pozornost. Zaposleni vsako leto predlagajo sodelavce, za katere menijo, da s svojim humanitarnim delom in solidarnostjo pomembno zaznamujejo okolje, v katerem delujejo, za Krkinega naj prostovoljca. Letos je komisija izmed predlogov sodelavcev častni naziv Krkin prostovoljec leta namenila Virginii Kelher in Gorazdu Nemcu.
Krkina prostovoljca leta 2020
Gorazd Nemec, zaposlen v Krkinem obratu v Ljutomeru, je dejaven na več področjih prostovoljnega dela. Že 30 let je gasilec pri prostovoljnem društvu na Sp. Kamenščaku, več kot 15 let sodeluje pri pogostitvi starejših in krvodajalcev na Sp. Kamenščaku, zadnja tri leta kot predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa vodi srečanja in priprave za starejše in krvodajalce, pomaga pri urejanju in razdelitvi paketov socialno ogroženim in ob koncu leta obišče starejše. Je tudi krvodajalec; kri je daroval že skoraj 50-krat. Sodeluje pa tudi z Mladinskim centrom Prlekije pri medgeneracijskih druženjih in dobrodelnih dejavnostih, organiziranih v Krkinem tednu humanosti in prostovoljstva, ljudem pa pomaga tudi kot predsednik krajevne skupnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
»Motivira me dober občutek, zadovoljstvo ob tem, da sem naredil nekaj dobrega za sočloveka. Verjamem, da če si enkrat prostovoljec, si vedno prostovoljec. To je del mene, o tem ne razmišljam, enostavno sem tam, kjer sta potrebni pomoč in solidarnost,« je ob prejemu priznanja poudaril Gorazd Nemec.
Virginia Kelher, zaposlena v Upravljanju kakovosti, s svojimi sodelavci že tri leta skrbi in pomaga sodelavki, ki je zbolela za težko obliko raka in je mati petih otrok. V letu dni so zbrali več kot 8.200 EUR, ki so jih namenili za plačilo dodatnih terapij, hrane, prehranskih dopolnil, šolskih potrebščin. Sodelavce je organizirala, da so s prostovoljnim delom pomagali pri obnovi bivalnih prostorov družine. Sodelavko občasno tudi obiščejo in se spomnijo na njo ob vseh praznikih. Virginia je zbirala pomoč družini tudi preko zunanjih institucij oz. društev in znotraj Krke. S tem, ko je uspela sodelavce spodbuditi k tako humanitarni dejavnosti in jih na ta način tudi povezati, se je pokazal še dodaten vidik njenega prizadevanja za timsko delovanje tudi na področju humanitarnosti.
Ob prejemu priznanja je Kelherjeva povedala: »Res je, da so potrebščine za življenje nujne, a ob tem je pomembna tudi psihična moč, ki jo prinaša izkazana podpora. S takšnimi dejanji sporočamo, da v stiski nismo sami. Največ šteje to, da smo človek človeku. Ob tem vsi pridobimo, dobrodelnost nas vse bogati.«
Z darovanjem krvi rešujejo življenja
Tudi letos so se ob tej priložnosti zahvalili Krkinim krvodajalcem, ki so kri darovali od 5-krat pa do 110-krat. Kot je poudarila predsednica Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto Vesna Dular, krvodajalstvo še naprej ostaja največje solidarnostno gibanje v Sloveniji, dolgoletno tradicijo pa ima tudi v Krki.
Poseben poklon gre letos Krkinemu sodelavcu Zdravku Kosu, ki je kri daroval kar 110-krat. Na vprašanje, kaj ga je pripeljalo na pot krvodajalstva, je povedal: »Kri sem prvič daroval pri 20-ih, ko sem bil na služenju vojaškega roka. Vse od takrat je to moj način življenja, biti krvodajalec je poslanstvo. Prva vzornika sta mi bila moja starša, oba krvodajalca in veseli me, da lahko sedaj s svojim vzgledom k temu človekoljubnemu dejanju spodbudim še koga. Tudi moja žena in sin darujete kri, saj se vsi zavedamo pomena tega dejanja.«
V osmih letih so krkaši samo v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva darovali 933 litrov krvi. Zaposleni v Krki pa kri zgledno darujejo tudi sicer – povprečno dvakrat na leto več kot 1000 krkašev. Vsako leto se dolgoletnim Krkinim krvodajalcev pridruži na desetine tistih, ki to življenjsko pomembno tekočino darujejo prvič. S svojim humanim dejanjem tako prispevajo k rešitvi marsikaterega življenja.