Krovci: »Danes bi bili vsi raje pod streho v senci«

»Moraš biti predvsem vzdržljiv in dobro tehnično podkovan,« pravi krovec Benjamin Šeruga iz Melov, ki pri tem še poudarja, da je delo krovca zelo raznovrstno. »Treba je vedeti veliko stvari, saj delamo tako z lesom kot tudi s kovinami.« Kot pravi, mladi, ki prihajajo iz šol, tovrstnih veščin nimajo, zato mora nove delavce priučiti ali zaposliti take, ki so že prej delali v panogi. Pri tem delo na višini ni edina težava, ampak je, kot pove Šeruga, tudi vedno manj takih, ki so sploh pripravljeni delati zunaj. »Danes bi bili vsi raje pod streho v senci, čeprav v proizvodnih halah poleti tudi ni prijetno, saj je prav tako vroče.«
Krovstvo je specifična panoga, kjer so dela v glavnem vezana na toplejše obdobje leta. Naročila po navadi začnejo prihajati februarja. Šeruga opravlja vsa dela, povezana s strehami. Od tesarskih del – postavljanja strešnih konstrukcij in nadstreškov – do pokrivanja z vsemi vrstami kritin. Pri Pomurcih je glede strešnih kritin še vedno priljubljena pločevina, sicer strehe največkrat pokrivajo z opečno kritino. Po Šerugovih izkušnjah so še vedno najbolj obstojni glineni strešniki. Kot pojasni, je življenjska doba kritin različna, pri salonitnih ploščah od 30 do 40 let, pri opečni kritini pa do 50 let. »Vsaka generacija lastnikov v hišah zadeve naredi v skladu s svojimi željami, zato kritine večinoma zamenjujejo že pred iztekom njihove življenjske dobe.«

»Kar veš, to delaš«

Pri prekrivanju ravnih streh se v regiji še vedno največ uporabljajo PVC-folije in nasutje proda. »Folije na osnovi smole so za naš trg za zdaj še predrage.« Trend priljubljenosti družinskih hiš z ravnimi strehami v regiji očitno še traja. »Še vedno narašča število tovrstnih objektov. Tisti, ki imajo dovolj denarja, da si privoščijo nekaj drugačnega, bolj modernega, se velikokrat odločijo za ravno streho. Ni nujno, da gre za celotno streho, velikokrat želijo, da ima vsaj del objekta ravno streho, recimo kakšna terasa ali drug prizidek.« Nadstreške največkrat prekrivajo s polikarbonatnimi ploščami, manj s steklom. »Za steklo mora biti močnejša konstrukcija, pa tudi precej dražje je.«

Šeruga se je sicer izučil za električarja, a je že v mladih letih začel delati pri obrtniku – krovcu. »V tem sem pristal in kar veš, to potem delaš,« odgovarja na vprašanje, kaj ga je privedlo do dela v krovstvu. Pred devetimi leti se je odločil, da gre na svoje. Danes ima redno zaposlena dva delavca, še dva pa prideta občasno pomagat kot pogodbena sodelavca. »Za tistega, ki je tehničen tip, rad dela z lesom in je rad na prostem, je to pravi poklic,« opiše pozitivne lastnosti krovskega poklica. Največkrat se pri sanaciji in prenovi streh srečujejo s strohnelim lesom na ostrešju. »Starejše stavbe še niso imele tako imenovanega zračnega mostu. Prav tako strehe niso bile dovolj zaprte, zato so v ostrešje prišle različne živali, predvsem kune, in tam naredile škodo.« Pri novogradnjah stranke po Šerugovih besedah večkrat same najdejo krovca, za katerega vedo, da delo dobro opravi. »Ni nujno, da bo zidar pripeljal dobrega krovca, zato si jih ljudje večkrat raje naročijo sami.«

Velika konkurenca v panogi

Kljub temu da je v državi na voljo veliko sredstev za subvencije pri energetskih obnovah stanovanjskih objektov, se, zanimivo, sami redko srečajo s takimi primeri. »Morda samo enkrat ali dvakrat na leto delamo na objektih, ki jih obnavljajo s pomočjo subvencij.«
V sezoni se običajno zberejo ob šestih zjutraj, ob sedmih so na gradbišču in delajo do poznega popoldneva. »Pozimi je mrtva sezona, zato takrat izkoriščamo presežne ure. Drugače ne gre, saj ne moremo pozimi dati delavcev na zavod za zaposlovanje.«
Samostojna podjetniška pot ima tudi slabe strani. »Prostega časa nimaš več. Podnevi delamo, popoldne je treba hoditi k strankam in sklepati posle, opravljati meritve, kar počnemo tudi ob koncih tedna.« Največ delajo v Pomurju, včasih tudi v Mariboru in okolici, letos so dobili posel celo v Kopru. Konkurenca v panogi je velika. »Stranke mi pravijo, da sta na Goričkem v vsaki vasi dva krovca, jaz jih sicer ne poznam,« pravi v smehu. Kot še pove, je dobro opravljeno delo brez napak najboljša reklama, a kljub temu se ljudje največkrat odločajo izključno na podlagi cene. »Včasih se pri predračunih za 12 tisoč evrov odločijo za 200 evrov cenejšega ponudnika, čeprav ga ne poznajo. Kasneje pa imajo težave in jim je žal.«