V Mursko šumo ob slovensko-hrvaško-madžarski meji, južno od Pince-Marofa in Benice, so se po dveh letih ta teden ponovno vrnili krškopoljski prašiči rejca Vincenca Ferenčaka. Prašiči bodo na enem hektarju ograjene površine z ritjem tal pomagali pri naravni obnovi tal oziroma pri vzpodbujanju naravnega pomlajevanja mehko lesne loke, to je vrbovij in topolovij. V gozdu je na delu deset prašičev, ki bodo z ritjem prezračevali tla, tako premešali njihov humusni in mineralni sloj, hkrati pa delno odstranili zeliščni sloj, ki otežuje vznik in rast sadik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob atletskem stadionu še spremljajoči objekt
Nekatere investicije so prenesli v naslednje leto.
Na območju, na katerem se nahajajo prašiči, je v glavnem jesenov in hrastov sestoj. Preden bodo plodovi začeli odpadati, bodo prašiči opravili svoje delo oziroma pripravili tla, nato pa bodo odstranjeni z območja. Plodovi bodo nato padli na mehko in razrito posteljico, ki se bo ob dežju zakrila, želod pa bo imel 90 odstotkov več možnosti, da uspešno vzklije in tako bo ščasoma lahko zrasel nov gozd.
Aktivnost se izvaja v okviru projekta Life restore for MDD. Gre za mednarodni projekt na območju biosfernega območja petih držav oziroma Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srebije in Slovenije, ki vključuje porečja Mure, Drave in Donave. Projekt se osredotoča na ohranjanje in obnovo poplavnih gozdov ob omenjenih rekah, glavni cilj pa je ohraniti in izboljšati ključne ekosisteme v Unescovem petdržavnem biosfernem območju, ki zajema sedemnajst Natura 2000 območij in druga zavarovana območja.
V projektu kot partnerji na slovenski strani sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcija Republike Slovenije za vode in Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki bodo v obdobju petih letih obnovili dvajset hektarjev gozdov ob reki Muri, tudi s pomočjo prašičev. Vloga SiDG bo ključna pri izvajanju aktivnosti obnove gozdnih habitatnih tipov na terenu, družba bo odgovorna tudi za izvedbo obnove avtohtonih poplavnih gozdov na lokacijah, ki jih sedaj porašča neavtohtono rastlinstvo, ter za izvedbo ukrepov spodbujanja naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst.
O naravnem pomlajevanju gozdnih tal, ki je potekala v projektu Natura Mura, smo sicer že poročali pred dvema letoma.