Minulo leto je v Pomurju ponudilo pestro paleto dogajanja v kulturi. V začetku leta je Splošna knjižnica Ljutomer v svoji muzejski enoti razstavila raritete, ki jih hrani, šlo je za nekaj del iz lokalne literarne zakladnice z namenom, da bi obiskovalcem, tudi domačinom, približali bogato zapuščino domačih avtorjev. Svoje depoje je odprla tudi Galerija Anteja Trstenjaka, kjer so posebno pozornost namenili domačim prleškim umetnikom in na ogled postavili njihova dela, ki so bila sicer že razstavljena v okviru drugih samostojnih ali skupinskih razstav. Lani so v galeriji prvič pripravili tudi dneve odprtih vrat in s tem obiskovalcem omogočili brezplačen dostop do umetnosti.
Če še ostanemo pri likovni umetnosti – v Galeriji Murska Sobota sta v začetku leta razstavljala Prešernova nagrajenca Nikolaj Beer in Herman Gvardjančič, leto pa so sklenili z razstavo pridobitev iz obdobja 2013–2023. Šlo je za izbor od skupno 198 v teh letih pridobljenih umetnin, ki jih hranijo v svojih depojih. Občina Lendava je v letu 2024 postala bogatejša za zapuščino tam rojenega umetnika Štefana Galiča. Februarja je od Galičevega brata odkupila umetnikov atelje in grafike, prvi je vpisan v register Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj ni le umetnostnozgodovinski, ampak tudi domoznanski zaklad. V Lendavi pa so se konec leta poklonili spominu na še eno pomembno meščanko, Dušo Počkaj. Minilo je namreč 100 let od rojstva te znamenite dramske in filmske igralke, ki je enega največjih uspehov doživela z vlogo v filmu Ples v dežju. Nanjo pred gledališko in koncertno dvorano v Lendavi po novem spominja doprsni kip.
Premiki na področju sodobnega plesa
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Slovesnost ob 80. obletnici boja na Grlavi
Minilo je 80 let od boja na Prelogovi domačiji.
Pomemben premik je v preteklem letu doživelo področje sodobnega plesa v Sloveniji, saj je pristojno ministrstvo pripravilo razvojno strategijo s ključnimi izzivi in smernicami razvoja sodobnega plesa. V Murski Soboti smo lahko že 19. spremljali festival sodobnega plesa Fronta, ki tudi tokrat ni razočaral z izborom plesnih predstav, vrhunec pa je bila predstava Gran Bolero, v kateri sta moči združila skupina En-Knap iz Ljubljane in Zagrebški plesni ansambel. Festival je potekal z geslom Ne agresija, radovednost širi obzorja, s tem so dogodku dodali težo v smislu ozaveščanja o razširjenosti nasilja v današnji družbi in potrebi po odpravi tega.
Veliko so ustvarjali tudi fotografi, med njimi člani Foto-video kluba Lendava, ki so proslavili 15-letnico delovanja in ob tem pripravili spominski dogodek – odprli so razstavo, na kateri so prikazali pregled dosedanjega dela. Z nekoliko grenkim priokusom smo spremljali dogajanje na drugi strani Mure, pri Fotoklubu Proportio Divina iz Gornje Radgone, ki je marca z razstavo fotografij turškega fotografa Sefe Ulukana postavil še zadnjo piko na i v projektu Fotograd Negova, saj ga je moral opustiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Tudi vandalizem
Umetnost očitno nekaterim tudi ne diši. V preteklem letu so se vandali namreč dvakrat znesli nad umetniškimi deli, prvič ob prazniku dela v tišinskem parku nad instalacijami skupine BKBF, drugič pa novembra v Parku doživetij v Borecih, kjer so uničili panoje s fotografijami Žige Koritnika, razstavljene poleti v okviru festivala RePannonia.
Na drugi strani oziroma ne tako daleč, v Ljutomeru, pa so umetnost obujali, natančneje so obudili spomin na avtorja prvih slovenskih filmskih zapisov, režiserja Fritza Langa, v okviru projekta Potujoča spominska soba Fritza Langa, ki je »potovala« po več krajih Pomurja, na koncu pa se ustalila tam, kjer je režiser nekaj časa živel – v prleški prestolnici.
Pomursko ime, ki je največkrat krožilo v literarnih krogih, je v letu 2024 gotovo bilo Denis Škofič. Mladi literat je za svojo tretjo pesniško zbirko Tuskulum prejel dve nagradi, Veronikino ter Cankarjevo, nominiran je bil še za Jenkovo nagrado. Če ostanemo pri poeziji – tudi v letu 2024 so v Vrtu spominov in tovarištva gostili Dneve poezije in vina. Tokrat je bila v ospredju južnokorejska poezija, ki je po mnenju programske vodje festivala Kristine Kočan premalo poznana, zato so v goste povabili tri najboljše predstavnike sodobne korejske poezije.
Pestro tudi čez mejo
Dogajalo se je tudi čez mejo, v Radgonskem kotu in Porabju. V prvem velja posebej omeniti že tradicionalni čezmejni festival Hochsommer, ki je ponudil zanimive dogodke. V Pavlovi hiši v Potrni sta bili na ogled razstavi Res Publica in Punk. Subkultura. Socializem. Prva se je ukvarjala z vprašanjem, kaj razumemo kot »javno zadevo« v čezmejnem formatu, na drugi je bilo mogoče dobiti vpogled v pomembno vlogo fotografije pri dokumentiranju in izražanju slovenskega punkovskega gibanja in drugega subkulturnega dogajanja od leta 1977 do sredine 80. let. Enega od dogodkov so gostili tudi čez mejo, v Gornji Radgoni. Na ogled je bila multimedijska razstava Touch Nature (Dotik narave), ki je tematizirala aktualno ekološko krizo. Ob festivalu velja omeniti še dogodek v sklopu mednarodnega projekta Musicville – Zelena evropska opera. Šlo je za slovensko-avstrijsko-hrvaški projekt, ki spreminja klasično glasbeno obliko opere v ustvarjalno in inovativno sodelovanje. V projektu je sodelovala tudi pomurska umetnica Alja Petric, s katero smo se v preteklem letu pogovarjali tudi o enem njenih projektov, Pejsažih Prekmurja, ki jih je uprizorila jeseni na odru Gledališča Park. Veliko se je dogajalo tudi v Porabju. Gostili so že 23. mednarodno likovno kolonijo in odprli razstavo del, nastalih na njej, ob tej pa še druge razstave, izšla je publikacija Porabje skozi otroške oči in še kaj bi lahko našteli. Pa ne bomo – vabimo vas raje, da še sami pobrskate po starih izvodih Vestnika, hkrati pa, da z nami spremljate kulturno dogajanje v pokrajini tudi v tem letu. Že sedaj lahko trdimo, da nas gotovo ne bo razočaralo.
Še nekaj obletnic
Omenili smo že, da je v preteklem letu 15-letnico delovanja zaznamoval Foto-video klub Lendava, na tem mestu pa navajamo še nekaj obletnic. Dvajset let že stoji gledališka in koncertna dvorana v Lendavi, dvajset let sta praznovali tudi pevski skupini Prekmurci in Aeternum. Četrt stoletja se že družijo ljudske pevke iz Apač, 30 let delovanja je praznoval Zavod za kulturo madžarske narodnosti, prav toliko likovna kolonija Primoža Trubarja, ki jo vsako leto izvedejo v Moravskih Toplicah. Visoke jubileje so praznovali tudi folkloristi. Folklorno društvo Gornja Radgona šteje 40, folklorna skupina Miška Kranjca Velika Polana pa častitljivih 70 let.