Na razstavi, ki jo je pripravilo Društvo zbirateljev Pomurja Lindva, so predstavili kulturno dediščino izdelovanja in kajenja pip od 17. do 20. stoletja, tako v Pomurju, kakor tudi v sosednjim pokrajinah. O tej temi je lastnik razstavljenih starih pip Franc Koren napisal tudi knjigo. Besedila so v slovenskem in madžarskem jeziku, za prevod v madžarski jezik pa je poskrbela Eva Tivadar. Knjigo je oblikoval Peter Orban.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
To je srečnež, ki prejme vstopnici za Murino nouč
Na našem facebook in instagramu profilu smo pripravili prvo v nizu nagradnih iger, v katerih bomo v sodelovanju z NŠ Mura podeljevali vstopnice za Murino nouč.
Ob odprtju razstave je nastopila Mala vokalna skupina Lindva, ki je zapela prekmurske ljudske pesmi. Pred gledališko in koncertno dvorano so ob tem pripravili še prikaz meditacije kajenja pipe za mir na svetu, ki jo je izvedel Jožef Kuzma z Bleda. Razstava bo na ogled do 3. septembra.
Franc Koren je povedal, da ima zgodovina izdelovanja in kajenja pip na slovenskem in v sosednjih območjih nekdanje Avstro-ogrske zanimivo zgodovino in je močno povezana z drugo kulturno dediščino tega območja. Pri izdelovanju pa so poskrbeli tudi za videz pip, saj so nekatere res prave oblikovalske mojstrovine, prave umetnine: »Kajenje pipe ali fajfe po domače, lahko štejemo v enak razred kot kajenje cigaret. Hkrati se zelo močno razlikuje od tega že v sami miselnosti, da kajenje pipe ni stvar navade, ampak želje po doseganju lastne umiritve in ureditve lastnih misli.«
Pipe so se na območju današnje Slovenije pojavile v 17. stoletju, kajenje pip pa se je bolj razširilo v 18. stoletju, ko so jih v naše kraje prinašali trgovci, popotniki, vojaki in sami proizvajalci. V svoji Veliki pratiki jih leta 1795 omenja tudi Valentin Vodnik, dodaja Koren. Na območju današnjega Prekmurja in Medžimurja so kadili doma izdelane kmečke pipe, ki so med kmečkim prebivalstvom pomenile statusni simbol. Kakovostnejše pipe iz tujine pa so si lahko privoščili le tisti iz bogatejših slojev kmečkega in predvsem meščanskega prebivalstva.
Društvo zbirateljev Pomurja Lindva je ob razstavi organiziralo še mednarodno srečanje zbiralcev treh dežel, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Zbiralci in obiskovalci so lahko kupovali, zamenjavali in prodajali stare predmete, od znamk do denarja ter keramičnih in lesenih izdelkov. Mnogi pa so si prišli le ogledat zanimive zbirke, ki pričajo o naši preteklosti.
