Slavnostni govornik je bil Matej Fišer, ki je v svojem nagovoru spomnil na kavarniško življenje v Murski Soboti in na kavarno Jelša. Danes pa je to mesto brez kavarn. V Jelši, doda, se je nekoč zbiralo veliko ljudi, veliko ljudi pomembnih za mesto. Za vsako mesto je pomembno, da je odprto in da je odprto do različnih mnenj. Ravno kavarne pa so tiste, ki odprtost in različna mnenja tudi omogočajo. V Jelšo, v Šoping, k Dobrayu, k Fafliku ali k Pauku je marsikdo prinesel tudi duh drugih krajev. Po drugi strani pa so mnogi iz teh koncev podobo te pokrajine ponesli daleč čez horizonte.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na pomurski avtocesti tovornjak prebil varnostno ograjo
Zaprta sta prehitevalna pasa, nastajajo zastoji.
Lado Klar, ki je prejel nagrado za življenjsko delo, je že od takrat, ko se je preselil v Mursko Soboto tesno in na različne način povezan s kulturo. Med drugim je s fotoaparatom ujel že marsikateri zanimiv in pomemben trenutek spreminjajočega se mesta, v katerem živi. Fotografije iz njegovega arhiva pa so bile nepogrešljive pri nastajanju monografij mesta Murska Sobota. Ne fotografira pa le domače pokrajine, ampak tudi po svetu. Je ustanovni član Fotokluba Murska Sobota, s svojimi fotografijami sodeluje na skupinskih društvenih in mednarodnih razstavah.
»Prejeti kulturno nagrado v domačem okolju je gotovo nekaj posebnega, za nas je to velika potrditev, saj še velja, da je uspeti doma težje kot prepričati drugod. Toliko bolj smo je veseli, ker s tem potrditev dobiva tudi domača avtorska glasba. Gotovo je spodbuda, da bomo v svojem slogu delali še naprej, ter naj bo spodbuda za vse, da bi bilo avtorske glasbe v tem prostoru več in ne manj, kot kažejo trendi,« so nam povedali člani kvarteta džeZZva, ki so za svoje delo prejeli plaketo.
Skupina, ki je od leta 2010 delovala v zasedbi Dejan Berden (klavir), Iztok Rodež (kitara), Miran Celec (bobni) in Mojmir Wolf (kontrabas), v zadnjem obdobju ga je nadomestil Tadej Kampl, se je uveljavila na slovenskih in mednarodnih glasbenih odrih ter glasbenih lestvicah. Čeprav se njihova glasba spogleduje s tradicijo in vplivi ameriške jazz kulture, evropske klasične in tudi popularne ter ljudske glasbe, razvijajo moderen, samosvoj umetniški pristop.
Priznanje pa so podelili Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija, ki ima sedež na Petanjcih, med ustanovitelji pa je tudi mestna občina. Prizadevajo si za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, utrjujejo sožitje med narodi ter podpirajo znanstvenoraziskovalno delo na področjih, ki naši pokrajini dajejo pečat. Čeprav je njihova primarna naloga skrb za Vrt spominov in tovarištva, veliko dogodkov pripravijo tudi v Murski Soboti in drugih krajih, kjer promovirajo Prekmurje. »To je za nas veliko priznanje in spodbuda za naprej,« je povedal Marjan Šiftar, član uprave ustanove, ki se je še posebno angažirala v minulem letu ob 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Več fotografij si lahko ogledate tukaj.
