Slovenija je s svojimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, sakralnimi objekti, gradovi, samostani in kulturno-pohodniškimi vsebinami vseskozi bila pomemben del srednjeevropskega prostora. K temu prostoru s svojo ponudbo kot del Slovenije prispeva tudi pomurska regija, kjer podobnih objektov in vsebin ne manjka. Grad na Goričkem, rotunda v Selu, bogojinska »bela golobica«, cerkev Svete trojice v Odrancih, kapelica svetega Vida pri Bukovniškem jezeru, spomenik zmage in spomenik Štefana Kovača v Murski Soboti je le peščica od bogatega nabora, ki ga premore pomurski kulturni turizem. Ta je eden od ključnih temeljev, na katerem sloni slovenska identiteta, hkrati lahko bistveno prispeva k razvoju butičnega turizma.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Dejstvo je, da veliko objektov in naravnih znamenitosti (še) nima ustreznih vsebin, ki bi pritegnile turiste, velikokrat o njih vemo premalo tudi domačini, vendar pa je lahko to prava pot k razvoju. Vedno več popotnikov namreč posega po izletih in potovanjih, prepredenih s kulturnim turizmom, zanima jih obisk kulturnih ustanov, udeležba na kulturnih prireditvah, spoznavanje kulture drugih krajev, nenazadnje tudi lastno izobraževanje. Med kulturni turizem namreč lahko med drugim prištevamo verski, izobraževalni, umetniški in zgodovinski turizem. Vsi našteti širijo naša obzorja, če se podamo na odkrivanje značilnosti nekega kraja po na primer zgodovinsko-pohodniških poteh, pa ob tem storimo še nekaj za svoje telo.
Žal je še vedno tako, da se avtentični kulturni elementi Slovenije premalo vključujejo v ostalo turistično ponudbo. Kdo je kriv za to, je težko reči, vendar pa se tudi tu verjetno vse začne in konča pri denarju. Če želimo ustvariti zanimive in kakovostne vsebine, doživetja in destinacije oziroma jih preoblikovati tako, da bodo privabile turiste, seveda potrebujemo denar. Res pa je, da imamo tudi kulturne ustanove, ki so ob vikendih velikokrat zaprte ali odprte le nekaj ur. Zaposleni si med delovnim časom težko privoščijo skok do bližnje galerije ali muzeja, da bi si ogledali kakšno razstavo, zato si lahko ta čas vzamejo le ob koncih tedna. Nekoliko nerazumljiv je zato obratovalni čas že omenjenih ustanov, ki na ta način verjetno odvrne tudi marsikaterega turista. Dejstvo je, da višjo dodano vrednost kraja in turizma lahko ustvarjamo le s skupnimi močmi, zato bi k temu morali stremeti vsi deležniki v verigi.