Po neobičajno toplih oktobrskih dneh je ob prvi večji jesenski ohladitvi murskosoboška Komunala 16. oktobra začela ogrevati posamezne večstanovanjske in poslovne stavbe v Murski Soboti, ni pa še zagnala tistih ogrevalnih naprav, ki so del sistema daljinskega ogrevanja. Okoli tisoč stanovanjskih in poslovnih enot, ki so priključene na ta sistem, je tako tople radiatorje dočakalo nekaj dni pozneje, ob koncu prejšnjega tedna, ko je bila dokončana investicija na distribucijskem omrežju.
Kot nam je pojasnil direktor Komunale Tomislav Zrinski, je bil zaradi dotrajanosti zamenjan glavni vod od toplarne do prve toplotne postaje v dolžini 130 metrov in dimenzije predizoliranih cevi. Za investicijo, ki sta jo izvedli mariborska družba Metallum Zorman in novomeško podjetje Montiv, je murskosoboška občina kot lastnica omrežja odštela dobrih 101 tisoč evrov z vključenim davkom. Letošnja kurilna sezona se je tako začela razmeroma pozno, lani se je v začetku oktobra, leto prej že konec septembra. V večstanovanjskih stavbah se o začetku kurilne sezone praviloma dogovorijo etažni lastniki, a velja pravilo, da se začne kuriti takrat, ko je tri dni zapored zunanja temperatura ob 21. uri nižja od 12 stopinj Celzija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Denar za največjo naložbo ZD Ljutomer končno zagotovljen
Zdravstveni dom (ZD) Ljutomer je po več kot enem letu od napovedi nadzidave dveh pritličnih krakov objekta, nad prostori laboratorija ter zobozdravstvenih ambulant, pred kratkim prejel sklep ministrstva za zdravje o sofinanciranju naložbe, vredne 3,9 milijona evrov z davkom, v višini 1,4 milijona evrov.
Cena nižja od regulirane
Energetska kriza in strah pred pomanjkanjem zemeljskega plina zaradi vojne v Ukrajini sta prejšnjo zimo povzročala kar nekaj preglavic, toda sedaj so razmere po navedbah Zrinskega drugačne. »Pogodbeno je dobava zemeljskega plina zagotovljena do konca marca 2024, prav tako je nekoliko ugodnejša cena, kot je bila v začetku letošnjega leta,« pravi direktor soboške Komunale, ki pa dodaja, da geopolitične razmere vseeno lahko privedejo do morebitnih težav na transportnih vodih zemeljskega plina in tako vplivajo na dobavo. To jim znova zagotavlja družba Geoplin, pogodbena cena pa je nižja od najvišje zamejene drobnoprodajne cene zemeljskega plina po vladni uredbi, zato ta ne bo imela vpliva na ceno toplote v sistemu daljinskega ogrevanja v Murski Soboti.
Vlada je namreč tarifno postavko zemeljskega plina za prvo četrtletje prihodnjega leta zamejila za gospodinjske odjemalce, skupne kurilnice v večstanovanjskih stavbah ter tudi za distributerje toplote prek sistemov daljinskega ogrevanja na 5,99 centa za kilovatno uro oziroma 59,9 evra za megavatno uro. Na podlagi novega cenika Komunale, ki je začel veljati z oktobrom, bo strošek ogrevanja za povprečnega gospodinjskega odjemalca po izračunih direktorja znašal 876,74 evra na leto brez davka oziroma okoli 73 evrov na mesec brez vključenega davka.
Geotermija, toplotne črpalke, les in sonce
Ob preteklih polemikah glede cene in dobavljivosti zemeljskega plina je na dan prišla potreba po zamenjavi zemeljskega plina kot energenta v sistemu, kar je še vedno na mizi. Bo pa to vse prej kot lahka naloga, saj bo poleg premostitve prostorskih ovir potrebna tudi večja investicija, ki je naložbeno prikrajšan občinski proračun sam ne more izpeljati. Direktor Komunale pravi, da si s soboško občino prizadevajo za vključitev obnovljivih virov toplote v sistem, pri čemer konkretno mislijo na geotermalno toploto v kombinaciji s toplotnimi črpalkami, lesno biomaso in sončno energijo. Še pred odločitvijo je treba izvesti celovito študijo upravičenosti investicije in variant najprimernejšega sistema daljinskega ogrevanja.
Tu bo vlogo odigrala tudi državna družba Eles, ki je ob nedavni pripojitvi družbe Sodo postala operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Spomladi sta se na sedežu družbe mudila župan Damjan Anželj in podžupan Timi Gomboc in ob tem podpisala krovni sporazum o povezovanju sektorjev ogrevanja z elektroenergetskim sistemom. Enak krovni sporazum, kot ga je Eles podpisal s soboško občino, je podpisal še z ljubljansko mestno občino in Energetiko Ljubljana, Mestno občino Velenje in Občino Šoštanj. Kot je bilo takrat poudarjeno, bodo strokovnjaki v državni družbi in v soboški občini združili kompetence in identificirali skupne projektne cilje na področju proizvodnje električne in toplotne energije, ki bodo realno izvedljivi skladno s konceptom dolgoročnega ogrevanja, ki ga razvijajo pri Elesu.
Za identificirane projekte naj bi se nato našli primerni strateški partnerji in ustrezni viri financiranja, predvsem nepovratna sredstva, ob podpisu sporazuma pa se je izpostavil tudi potencial spečih geotermalnih vrtin v Murski Soboti.