ZHDS je nastala zaradi potrebe po povezovanju in enotnem nastopanju. »Ker nismo priznana manjšina, ZHDS povezuje društva tudi v odnosu do institucij v Sloveniji in z institucijami, ki skrbijo za nas v naši matični domovini Hrvaški,« je povedal Đanino Kutnjak, aktualni predsednik ZHDS in dolgoletni predsednik Hrvaškega kulturnega društva (HKD) Pomurje, ki ima sedež v Lendavi.
Slovenija status avtohtone manjšine in na osnovi tega tudi posebne pravice priznava samo italijanski in madžarski skupnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Slovenija se je ob osamosvojitvi odločila, da bo priznala tisti manjšini v Sloveniji, ki sta bili priznani na njenem ozemlju v obdobju skupne države Jugoslavije. Zato imata italijanska in madžarska manjšina zagotovljene pravice po ustavi, vse druge manjšine pa ne. Pred približno petnajstimi leti je bil sprejet še zakon o romski etnični skupini in tako rešen položaj Romov v Sloveniji na nacionalni kot lokalni ravni, kjer imajo v sedmih lokalnih skupnostih svojega predstavnika v občinskem svetu. Vse druge nacionalne skupnosti v Sloveniji pa smo uvrščene v skupnost pripadnikov narodov nekdanje države. Tako tudi hrvaška, čeprav so nas sem uvrstili ne po naši želji. Za Makedonce, Srbe, Albance, Bošnjake, Hrvate in Črnogorce obstaja Svet vlade RS za urejanje vprašanj narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Pred šestimi leti je bila v državnem zboru sprejeta deklaracija, ki tem šestim skupnostim priznava osnovne pravice, to so, da se lahko organizirajo, uporabljajo materni jezik in organizirajo učenje jezika. Toda to je le na deklarativni ravni.«
Za kakšen status in položaj si prizadevate?
»V predsedstvu ZHDS smo poenotili stališče, da bi zakon o Hrvatih v Sloveniji zadovoljil naše potrebe, če bi izhajal iz tega, kar je zakonsko opredeljeno za romsko skupnost. Seveda brez vprašanj urejanja infrastrukture. Ekonomski položaj Hrvatov, ki živijo v Sloveniji, je namreč zaradi njihove visoke izobraženosti povsem drugačen. Nas torej zanimajo pravice civilnega prava. Na ravni države naj bi se rešilo vprašanje učenja hrvaškega jezika. Ta možnost sicer obstaja že zdaj za vse prej omenjene etnične skupnosti, če se na šoli zbere devet učencev, vendar je težava znanje jezika učiteljev, ki jih za to določi šola. Prav tako bi moralo biti določeno, kateri odbor državnega zbora je pristojen za nas kot narodnost, in tudi rešeno vprašanje financiranja naše krovne organizacije, torej ZHDS. Pričakujemo pa tudi, da bi dobili na lokalni ravni, kjer živi hrvaška manjšina, svojega predstavnika v lokalni oblasti. To bi nas zadovoljilo.«
Kako bi opisali položaj hrvaške skupnosti v lendavski občini in kakšno je sodelovanje z madžarsko manjšino?
»HKD Pomurje obstaja štirinajsto leto in doslej pri svojem delovanju nismo imeli nobenih slabih izkušenj. Ustanovili smo tamburaški orkester in folklorno skupino, ukvarjamo pa se z bogato kulturo naših očetov, ki smo jo prinesli s seboj. Prav posebej je s svojim izročilom bogata medžimurska folklora in s tem tudi želimo obogatiti kulturno življenje v naši občini. Društvo ima več kot dvesto članov in več kot sedemdeset aktivnih, od tega trideset članov folklorne skupine.Naše društvo zelo dobro sodeluje tudi z lendavsko madžarsko skupnostjo. Naša folklorna skupina ima že deset let brezplačno vaje v njihovem centru Banffy, naš ansambel pa nastopa tudi na njihovih prireditvah. Večkrat pa tudi skupaj predstavljamo Lendavo.«