vestnik

Spomini na lepe in manj lepe čase v Radenski

Majda Horvat, 28. 7. 2020
osebni arhiv
Dogovorili so se, da se bodo še vedno kot slatinarji s tremi srci spet srečali naslednje leto. Foto osebni arhiv
Aktualno

Razen enega so se vsi dijaki zaposlili v Radenski, kot kvalificirani slatinarji pa so delali na različnih delovnih mestih, pri strojih polnilnih linij, pri pripravi vode in v laboratoriju v obratih v Boračevi, Radencih in na Petanjcih

Prvič po petdesetih letih so se pred nekaj dnevi ali natančneje 15. julija v gostilni Gergjek na Tišini zbrali sošolci iz prve generacije slatinarske šole v Radencih. Šolanje so končali junija 1970 in se zaposlili v takrat enovitem in velikem podjetju Zdravilišče Radenska Radenci. Slatinarska šola je bila del Šolskega centra za izobraževanje kadra iz Arandželovca v Srbiji, Radenska pa je takrat veliko vlagala v izobraževanje lastnih kadrov.


Šolanje so začeli septembra 1968 v prostorih takratne osnovne šole, potekalo pa je popoldne, saj so slušatelji dopoldne opravljali prakso. Izobraževanje je začelo 33 dijakov različnih starosti in iz krajev z obeh bregov Mure, diplomo, ki je bila napisana v cirilici – takrat se ji je reklo svedočanstvo –, pa je prejelo 29 slušateljev. Učitelji so prihajali z bližnjih izobraževalnih ustanov, poučevali pa so tudi zaposleni strokovnjaki v Radenski. Razen enega so se tudi vsi dijaki zaposlili v Radenski, kot kvalificirani slatinarji pa so delali na različnih delovnih mestih, pri strojih polnilnih linij, pri pripravi vode in v laboratorijih v obratih v Boračevi, Radencih in na Petanjcih. Velika večina je bila tudi aktivnih v takratnih mladinskih in sindikalnih organizacijah kot tudi na športnem in kulturnem področju.

Zbralo se jih je sedemnajst

Vsi razen dveh so se prav tako upokojili v Radenski in skupaj s takrat velikim in odličnim podjetjem s svetovno znano blagovno znamko mineralne vode Tri srca ter priznanim zdraviliščem prehodili različna obdobja. Leta 1974 so bile ustanovljene temeljne organizacije združenega dela oziroma tozdi, leta 1991 so z razpadom Jugoslavije nastale nove razmere na trgu, začele pa so se tudi kapitalske spremembe. Pred dvajsetimi leti se je zgodil »prijateljski« prevzem Radenske, s katerim je prešla v roke Pivovarne Laško, s tem pa se je začelo njeno izčrpavanje ter nato prodaja vseh dejavnosti razen polnilnice mineralne vode. Nazadnje je proizvodnja slatine v Radencih prešla z nakupom polnilnice v roke češkega podjetja Kofola.
Sedemnajst nekdanjih sošolcev je na srečanju v gostilni Gergjek, kjer so se zbrali tudi pred 50 leti ob koncu šolanja, vse to podoživljalo in obujalo spomine na lepe in manj lepe čase šolanja in dela v Radenski. Spomnili so se tudi vseh učiteljev in enega sošolca, ki jih več ni. Sedaj večinoma že babice in dedki, vsi pa živeči v domačem pomurskem okolju, so se dogovorili, da se bodo, še vedno kot slatinarji s tremi srci, spet srečali naslednje leto.

abraham slatinarji