Katja Bednařik Sudec je v preteklem letu prejela delovno štipendijo Ministrstva za kulturo na temo Oblike iskanja notranje moči/Oblike preporoda/Oblike preobrazbe. Skozi ustvarjalni proces je pri tem nastalo več projektov, podobno kot pri prejšnjih pa se je posvečala raziskovanju ženske zgodbe, svojega izraza, svojim ženskam, njihovim arhetipom, ki stopajo naproti moškemu, ter pri tem odpirala nova vprašanja. »Vsebinsko se srečujem z vprašanjem moči posameznih arhetipov žensk, s tem da so nežne pravljične like zdaj zamenjali meduza, lovka ali zapeljivka, ki jo 'mehča' moč ženskih rok, nasproti pa se udejanja zapeljiv volk kot moški princip delovanja,« nam je povedala.
»Skozi motiviko sem želela odslikati notranjo, primarno žensko moč, kdo nas definira in kaj,« pove in doda, da jo je zanimalo, kako se to prikazuje in kako je to možno vizualizirati. Ali kot tisto žensko, ki je izgubljena v gozdu, močna in zapeljiva ter hkrati samozadostna v javnem in zasebnem prostoru, ali materinska in ljubeča ter po drugi strani fizično nemočna, trpeča in sočasno osvobojena. Poleg klasične poteze čopiča je vključila še tapiserijo, tkanino in tapete.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Nekoč dekliško spokojna, zdaj uporniška in nepremagljiva
Tako je nastal cikel, posvečen raziskovanju še vedno ponotranjenih pravljičnih likov. »V mojih delih se ponovno poraja zgodba Rdeče kapice, ampak če je bila v preteklosti dekliško spokojna, je zdaj izgubljena, ranjena, zamerljiva, a tudi uporniška, nepremagljiva ali celo radostna v svetu svojih globin,« pravi. Ta dela so bila lani oktobra razstavljena na razstavi Klasično emancipirana v razstavišču artKIT v Mariboru. Razstavo so spremljale avtorske zaščitne maske podob nastalih del, ki se jih da preoblikovati v manjša likovna dela.
V obdobju javnega odprtja se je Katja B. Sudec skupaj z Občino Razkrižje lotila akcije Svežina poti oziroma Pozdrav jeseni malo drugače, v okviru katere so z udeleženci likovne kolonije pod njenim mentorstvom z oblačili in cvetličnimi aranžmaji prekrili prireditveno ploščad občine, kjer se je tradicionalno odvijala prireditev Pozdrav jeseni. Namesto druženja v živo so s pomočjo zbranih oblačil ustvarili vizualno druženje občank in občanov. Zbrali so oblačila in se ob tem spomnili ali obudili spomin na sovaščane in bližnje. Hkrati so se spraševali o družbeni situaciji, v kateri smo se kot družba znašli zaradi življenja s covidom-19, karantene, migracijske krize in podobnega. Utrinke z akcije je fotografiral Matjaž Vertuš, kartice, ki so nastale, pa so razdelili med občane in bližnje. Sama se je poklonila nedavno preminulemu očetu in mu podarila poslednji pogled z delom Dotik spomina. Ustvarila je tudi 68 kartic, ki označujejo očetova leta, te pa so zakrožile med ljudmi.
Od vcepljenega strahu do smeha
Jeseni pa so nastala dela na temo njenega doživljanja okrevanja po poškodbi vratnega vretenca, kar je vizualizirala s pomočjo predelanih fotografij sebe na trakcijski mizi, kar je fotografirala Mankica Kranjec, ter podob velikih mojstrov, kot so Carravaggio, Monet in Ruysch. V tehniki kombiniranja prosojne tkanine, epoksi smole in različnih 3D elementov ter plastenja podob je nastalo šest del, ki lahko odražajo tudi stanje notranjega duha trenutnega enoletnega stanja družbe – od vcepljenega strahu do smeha in spokoja, kar je videti tudi na priložnostni kartici: Limited edition – trust, fear, peace.
Kot ustvarjalka in pedagoginja v kulturi se zaveda pomena doživljanja kulture, zato je v času pandemije, ko so bile ustanove zaprte za javnost, prek spleta ponudila likovno akcijo Biti kulturno kulturni in ljudi povabila k uživanju ob likovni umetnosti ter k sodelovanju in razmišljanju o svojih občutkih. Tistim, ki so se odzvali, je poslala omenjeno kartico. »Med temi sta bili izbrani dve osebi, ki sta prejeli dela iz cikla Rebirth, eno je prejel Erik Brecelj, tri v začasno razstavo pa pedagoginja Darja Štirn, ki bo te dni pripravila še domačo otvoritev,« je razložila in dodala, da še eno delo krasi fizioterapevtsko ordinacijo OMF Sandija Škrleca v Ljutomeru. »S tem se je razstavni prostor preselil na domače stene, kamor slike pravzaprav sodijo in nas na tih način bodrijo. Najbolj pomembno mi je, da dela krožijo med ljudmi in pristanejo točno tam, kamor sodijo,« doda.
Izšel je tudi katalog izbranih del Katje B. Sudec, to je slik, instalacij in grafik, ki so nastajale zadnjih 20 let in tvorijo rdečo nit njenega delovanja in ustvarjanja. Zbrana besedila preteklih razstav pa so prispevali kritiki, umetnostni zgodovinarji in poznavalci njenega dela.