Predstavniki vlade so danes na novinarski konferenci predstavili podrobnosti drugega svežnja protikoronskega zakona. O ukrepih so spregovorili člani vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik, Igor Masten in Ivan Simič ter nato še finančni minister Andrej Šircelj. Z njimi želijo zagotoviti potenciale slovenskega gospodarstva, delovna mesta in vitalne elemente socialne države, podrobnosti pa bodo predstavili v naslednjih dnevih.
Fiskalni prostor ni neomejen
Matej Lahovnik je v svojem nagovoru opozoril na izjave OECD in Mednarodnega denarnega sklada, ki pravita, da bo trenutna kriza daljša in da bo okrevanje trajalo dlje časa. "Veliko pa je odvisno tudi od odkritja cepiva ali zdravila. To je pogoj, da se povpraševanje vrne na predkrizni nivo,« je poudaril. Opozoril je tudi, da fiskalni prostor ni neomejen, saj gre za državno pomoč ter pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in se mora gospodarstvo zavedati, da bo to pomoč potrebno nekoč vračati ter dodal, da pomoč ni namenjena tistim, ki so bili v težavah že pred krizo. Kot vstopni pogoj se predvideva, da bo letni promet padel za 10% ali več v primerjavi s predkriznim časom.
»Ciljamo predvsem na hitro likvidnostno pomoč gospodarstvo. Država daje poroštvo za mikro, mala in srednja podjetja v višini 80%, za velika pa v višini 70%. Država s tem prevzema nase velik del tveganja zaradi krize," je še dejal Lahovnik.
Višina poroštva je omejena na 10% letnih prihodkov oziroma na letne stroške dela. Podjetja vključena v finančno likvidnostno shemo pa morajo sodelovati tudi v verižnem pobotu terjatev in obveznosti, in sicer z namenom preprečevanja verižne nelikvidnosti.
STA
Likvidnost bo gospodarstvu potrebna tudi za financiranje izhoda iz krize, ko se bo ekonomska aktivnost začela oživljati, je povedal Igor Masten.
"Z ukrepi na področju likvidnosti želimo stimulirati banke, da bi posojale finančna sredstva gospodarstvu tudi v času gospodarskega upada za nadomeščanje izpada likvidnosti od začetka epidemije," pa je poudaril Igor Masten. Likvidnost pa bo gospodarstvu potrebna tudi za financiranje izhoda iz krize, ko se bo ekonomska aktivnost začela oživljati. "Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vklapljanju naših podjetij nazaj v dobaviteljske procese," je še dejal. Podjetja bodo lahko likvidnostna posojila pridobila do višine 10% prihodkov v 2019 ali v višini celoletnega stroška plač (bruto bruto). Obseg garancijske sheme je trenutno določen v višini 2 milijardi evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Primož Lavre/Reporter
Ivan Simič
Upoštevali so predloge javnosti in gospodarstva
Ivan Simič pa je predstavil spremembe zakona. »Vlada je upoštevala veliko predlogov, ki so jo podali iz gospodarstva in zainteresirane javnosti,« je poudaril. Finančna uprava je, po njegovih besedah, do danes od 39.600 zavezancev prejela za mesec marec 36.432 vlog, za mesec april 30.341 vlog in za maj 23.059 vlog za mesečni temeljni dohodek. Zavod za zaposlovanje pa je od skupaj 33.555 subjektov prejel vloge za 277.565 zaposlenih. Gre za vloge za čakanje na delo in za višjo silo.
Za vse zaposlene, ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za PIZ, katerega plača država. Krizni dodatek se mora izplačati ob izplačilu plače in to sorazmerno glede na čas dela. Za marec se izplača do konca aprila.
Spremembe so tudi pri vračanju prispevkov za socialno varnost. Samozaposleni, kmetje, verski uslužbenci in poslovodje, ki so družbeniki družb, ki ne bodo izpolnili 10% padca prihodkov v primerjavi z letom 2019, bodo morali vrniti oproščene prispevke za socialno varnost, a ni več določeno, da vrnejo z zamudnimi obrestmi.
Samozaposlenim, verskim uslužbencem, kmetom ali družbenikom, ki so poslovodne osebe, in ki niso vključene v zavarovanje polni delovni čas, pa po novem pripada sorazmerni mesečni temeljni dohodek. Nakazila mesečnega temeljnega dohodka bodo 24. aprila, 10. maja in 10. junija.
Enkratni dodatek 150 evrov
Simič je v govoru omenil tudi izplačilo enkratnega dodatka, ki bi naj bil izplačan do 30. junija, do njega pa so upravičeni:
- družinski pomočniki,
- upravičenci do starševskega varstva,
- upravičenci do dodatka za nego otroka,
- upravičenci do materinskega ali starševskega nadomestila,
- upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki ga ureja zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
- upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu ZSVI,
- upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane in ki ureja vojne invalide
Dodatek pripada tudi študentom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2019/2020 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Sloveniji ter 13. marca letos niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Čeprav je kazalo, da bodo do dodatka upravičeni le redni študenti, to pomeni, da so med upravičence všteti tudi izredni.
Policisti bodo preverjali če ljudje spoštujejo odredbo o karanteni
O aktualnih zadevah v zvezi z obvladovanjem epidemije novega korona virusa pa sta govorila tudi predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Maja Sočan in član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Miroslav Petrovec.
Policisti naj bi že kmalu začeli preverjati, ali ljudje, ki jim je bila odrejena karantena, to tudi spoštujejo, je po poročanju Radia Slovenija napovedal minister Aleš Hojs. Podatke za preverjanje ljudi bo policiji posredoval NIJZ, potem ko bo vlada sprejela protokol za njihovo pridobivanje. Globa za kršitev karantene znaša od 400 evrov za posameznika do nekaj tisoč za pravno osebo.
Policija je pooblastila za takšno preverjanje dobila s 103. členom protikoronskega zakona, ki je močno razburil javnost. Strokovnjaki menijo, da bi morala nadzor nad izvajanjem karantene opravljati zdravstvena inšpekcija. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je že napovedal pozorno spremljanje izvajanja omenjenega člena zakona.
Predstavitve ukrepov bodo predstavili še jutri in v petek.