Svetovni dan preprečevanja samomora je svetovna zdravstvena organizacija zastavila z namenom zmanjševanja stigme, ki se dotika samomora in dviga zavedanja o tej problematiki. Številke umrljivosti zaradi samomora so sicer nekoliko nižje od drugih bolezenskih stanj in javnozdravstvenih problemov, vendar pa ga zaradi razsežnosti in negativnih posledic, ki jih samomori prinašajo, uvrščamo med velik javnozdravstveni problem. "Vemo, da je samomore mogoče preprečiti, kar pa je tesno povezano z aktivnostmi za krepitev duševnega zdravja ter dostopno oskrbo in storitvami za omenjeno področje. Zdravje je namreč preplet številnih dejavnikov, telesno in duševno zdravje sta medsebojno tesno povezana, pomemben dejavnik v krepitvi obeh vidikov zdravja pa je telesna dejavnost. Še posebej privlačno je kolesarjenje, saj poteka v naravi, kar ima dodatne pozitivne učinke na zdravje," je povedal Martin Ranfl, predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE NIJZ) Murska Sobota.
Moški umirajo štirikrat pogosteje
V letu 2022 sta v Sloveniji zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk. Med vsemi smrtmi, ki so bile lani zabeležene v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem pri nas, je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,79 odstotka, kar pomeni, da sta med sto umrlimi približno dve osebi umrli zaradi samomora. "Leta 2022 je samomorilni količnik, to je število umrlih zaradi samomora na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji znašal 19,06, kar pomeni, da je nekoliko nižji od količnika v letu 2021. Razmerje med spoloma v letu 2022 je bilo 3,9, kar pomeni, da so zaradi samomora moški umirali skoraj štirikrat pogosteje kot ženske," je pojasnila Anja Žurga, regijska koordinatorica nacionalnega programa duševnega zdravja Mira.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Samomorilni količnik sicer narašča s starostjo in je najvišji v višjih starostnih skupinah, po zadnjih preliminarnih podatkih za leto 2022 pa je razvidno, da trend samomorov tudi v višjih starostnih skupinah upada. "Samomorilni količnik v letu 2022 je pri višjih starostnih skupinah nižji od povprečja 2010-2020, medtem ko je v nižjih starostnih skupinah višji od desetletnega povprečja."
Trend samomorov po besedah Žurgove upada tudi v Pomurju, v zadnjih letih se sicer ponovno približujemo slovenskemu povprečju, to je količnik 20 na sto tisoč prebivalcev.
Zaradi enega samomora je sicer posredno ali neposredno prizadetih okrog 135 oseb, kar na letni ravno pomeni okrog 108 milijonov oseb, kadar je govor o svetovnem merilu. "V tem kontekstu je potrebno poudariti, da je samomor možno preprečiti," je še dodala Anja Žurga. S koordinacijo akcijskega načrta Resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje - Mira k temu prispevajo tudi na NIJZ, kjer se že vrsto let pridružujejo tudi drugim preventivnim aktivnostim in aktivnostim ozaveščanja javnosti v Sloveniji, ki jih organizra in vzpodbuja mednarodna javnost.
Kilometri za življenje
Z namenom krepitve duševnega zdravja, zmanjševanja bremena samomora in hkrati za promocijo kolesarjenja kot obliko telesne dejavnosti OE NIJZ Murska Sobota že peto leto zapored v sodelovanju s številnimi partnerji organizira aktivnost Kilometri za življenje,o kateri smo že poročali.
V akciji že od vsega začetka sodelujeta Policijska uprava Murska Sobota in Policijska postaja Murska Sobota, saj tudi sami opravljajo veliko dela na kolesu, hkrati želijo spodbuditi svoje zaposlene h kolesarjenju in pomagati preprečevati nastanek nesreč, v katere so udeleženi kolesarji. "Dejstvo je, da kolesarjenje v zadnjih letih strmo narašča, kar pomeni več kolesarjev na cesti in hkrati tudi več prometnih nesreč. Poskrbeti je treba, da bodo kolesarji upoštevali cestno-prometne predpise, saj so za več kot polovico prometnih nesreč, v katere so kolesarji udeleženi, tudi sami povzročitelji teh nesreč," je povedal Tomaž Trajbarič, vodja policijskega okoliša Policijske postaje Murska Sobota.
Akciji se zadnji dve leti pridružujejo tudi v Zdravilišču Radenci. Kot je povedala tamkajšnja izvršna direktorica Vesna Maučec, so za svoje goste in zaposlene že lani kupili kolo, s katerim zbirajo kilometre za omenjeno akcijo, letos so akcijo še nadgradili, k sodelovanju pa spodbudili tudi stanovalce Doma starejših Lendava, ki v Radencih stanujejo, ter stanovalce Doma starejših Senecura. "Postavili smo še tri dodatna kolesa, in sicer eno v prostorih naše fizioterapije, eno v avli hotela Radin in eno pri naših animacijah," je še povedala Vesna Maučec.
Kolesarska akcija Kilometri za življenje se bo tudi letos sklenila 10. oktobra, ko zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja.
