Projekt obnove se je začel leta 2017, ko je bil ustanovljen tudi šestčlanski gradbeni odbor, na čelu katerega je bil Jožef Poredoš. Prizadevanja so po več letih zaživela, začelo se je zbiranje sredstev in pridobivanje potrebne dokumentacije. Ker je cerkev pod spomeniškim varstvom, je bilo treba med drugim pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pomurski muzej Murska Sobota je na zahtevo omenjenega zavoda tudi izkopal arheološke sonde, da bi ocenil arheološki potencial območja. Kot smo v Vestniku že večkrat poročali, so v preteklih dveh letih okrog cerkve našli predmete in grobove iz časa kulture žarnih grobišč iz 10. in 11. stoletja.
»V tem času smo pridno zbirali prispevke župljanov. Glavni vir dohodka je bila namreč nabirka po vaseh vsako prvo oziroma po novem vsako zadnjo nedeljo v mesecu,« opisuje dejavnosti predsednik gradbenega odbora. Z darovi vernikov so nabrali okoli 250 tisoč evrov, 70 tisoč je prispevala tišinska občina. Celotna vrednost obnove znaša od 450 do 500 tisoč evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Prosta delovna mesta) To so najbolj iskani poklici v tem tednu
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 130 prostih delovnih mest.
»Ko smo imeli vsa soglasja in okrog 70 odstotkov zagotovljenega denarja, smo se lotili obnove fasade. Izvedli smo javni razpis, ponudnikov je bilo pet, trije so bili iz Prekmurja, vendar se nam ni uspelo uskladiti glede cene, tako da je izvedbo potem prevzelo podjetje Gnom iz Ljubljane, ki je bilo izvajalec del,« pojasni Poredoš.
Načrt za obnovo je pripravila mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnovo zunanjščine so začeli junija lani in končali septembra. S projektom so se prav tako prijavili na javni razpis za obnovo sakralnih objektov in pridobili 104 tisoč evrov še od Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po končani obnovi zunanjosti so, pove sogovornik, ljudje izrazili željo, da bi prenovili še notranjščino, kajti finance so jim šle na roko. Prvotni načrt je bil, da bi obnovili zgolj klopi in v cerkvi uredili centralno ogrevanje. Odločili so se še za pleskarska dela, kar se je kasneje izkazalo za pravilno, saj je bila v cerkvi vlaga in zaradi tega končna podoba ne bi bila takšna, kot je sedaj. Tudi za ta dela je bilo odgovorno podjetje Gnom, ki je zidove še raziskalo s tako imenovano sondažo. Pri tem so odkrili nekaj fresk. »Če bi morali celotno cerkev glede fresk raziskati, bi to trajalo leta in leta, prav tako bi bil to finančno velik zalogaj in si tega nismo mogli privoščiti. Tudi zavod za spomeniško varstvo se je strinjal in dokumentiral, da je bilo to odkrito, potem pa smo se odločili to pustiti za poznejše rodove.« Predsednik gradbenega odbora doda, da so pleskarji freske zgolj prebelili, tako da sedaj niso vidne.
Zaradi dotrajanosti klopi so se odločili obnoviti tudi te. Ker so umetniško delo višje vrednosti, se niso odločili za nove, ampak so se z Mizarstvom Ornik iz Lešan dogovorili za restavriranje. Naročili so še deset dodatnih. »Če zdaj pridete v cerkev, boste videli, da so stare klopi identične z novimi. V cerkvi so tudi novi podi pod klopmi in klečalniki, tako da ima cerkev sedaj res pravo podobo,« sklene Poredoš.
Pomagalo tudi po 40 župljanov
Anton Omar, prav tako član gradbenega odbora, se je ob tej priložnosti zahvalil župljanom, ki so darovali sredstva ter ob delovnih akcijah zavihali rokave in poprijeli za tista dela, ki so jih lahko opravili sami. »Lani smo rekli, da smo nevesto, tako jo je tudi škof imenoval, oblekli v obleko, zdaj pa smo ji dali še nov dom. Ta je sedaj v celoti obnovljen, razen kora, ki ostaja izziv za naslednje leto, če se bomo za to odločili.« Zaradi koronavirusnih omejitev v minulih dneh niso mogli pripraviti večje prireditve, je pa Poredoš napovedal, da bodo, ko bo mogoče, organizirali župnijski zahvalni dan, na katerega bodo povabili vse župljane in izvajalce.
Steletovo priznanje za obnovo
Strokovna delovna skupina za prenovo cerkve na Tišini, ki so jo sestavljali Nataša Kiš, Vlasta Čobal Sedmak, Robert Peskar in Jožef Drešar, je za svoje delo prejela Steletovo priznanje. Kot so zapisali v Slovenskem konservatorskem društvu, ki podeljuje priznanja, so omenjeni vztrajali, da je za urejeno pročelje cerkve nujno uporabiti apnene omete in uporabo starih znanj prednikov.