Razloga, da rodnost v zadnjih letih upada, sta odločitev žensk za kasnejše materinstvo in zmanjševanje števila žensk v rodni dobi, kar pa je posledica zmanjšanja rodnostih v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kot so ob tem še navedli na spletni strani Sursa, je za prebivalstvo Slovenije še vedno značilna t. i. zožena reprodukcija, kar pomeni, "da se rodi premalo otrok, da bi se prebivalstvo obnavljalo po enostavni poti". Celotna stopnja rodnosti je tako za lansko leto znašala 1,6. Takrat je sorazmerno največ žensk rodilo pri starosti 29 in 30 let, medtem ko jih je v obdobju od 1965 do 1985 največ pri starosti od 20 do 24 let.
Spremembe so na Sursu zaznali tudi glede zakonske zveze pri materah. Tako je bilo poročenih 8166 (43,5 odstotka) mater lani rojenih otrok, 10.601 pa ne. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta). Poročeni očetje so bili v povprečju stari 34,1 leta oz. so bili za 2,8 leta starejši od poročene matere.
Med materami je bilo 2462 oz. 13 odstotkov tujih državljank, največ izmed njih je prihajalo iz Bosne in Hercegovine (44 odstotkov). Sledile so državljanke Kosova (18 odstotkov) in državljanke držav članic EU (11 odstotkov).
Tudi lani je že 22. leto zapored največ otrok dobilo ime Luka, in sicer 303 dečki (3,1 odstotka). Med dekliškimi imeni pa se je na prvo mesto uvrstilo ime Ema. Takšno ime je dobilo 240 deklic (2,6 odstotka).
Na dan se je lani rodilo povprečno 51 otrok, kar sta dva manj kot leto prej. Od žensk, ki so rodile lani, jih je 47 odstotkov rodilo prvič.
V primerjavi z osamosvojitvenim letom 1991 se je lani sicer rodilo 2816 otrok manj kot takrat. Povprečna starost mater ob rojstvu otroka se je od takrat povečala za 4,8 leta, ob rojstvu prvega otroka pa za 5,5 leta. Delež rojenih, katerih matere so bile ob njihovem rojstvu neporočene, se je od osamosvojitve Slovenije več kot podvojil.
Hkrati so lani zabeležili tudi najnižji naravni prirast po letu 1945. Slednji je bil sicer v Sloveniji vsako leto od 2017 negativen, saj je vsako leto umrlo več prebivalcev, kot se jih je rodilo. Epidemija covida-19 v 2020 in visoka umrljivost predvsem v novembru in decembru pa sta negativni naravni prirast še povečali.