»Vsak bralec mora prebrati dve prozni deli in eno pesem, kar je dovolj za priznanje. Veliko bralcev pa je v treh letih, odkar bralna značka poteka, že prebralo vso literaturo,« pove vodja projekta in višja knjižničarka v Pokrajinski in študijski knjižnici Metka Celec. V prvem letu je sodelovalo 28 bralcev, letos jih je bilo že 70. Pri bralni znački sodelujejo uporabniki vseh štirih pomurskih enot VDC, murskosoboške, lendavske, ljutomerske in gornjeradgonske, uporabniki VDC Želva in centra Sonček Murska Sobota, lani pa so se jim pridružili še uporabniki centra Naprej ter učenci Osnovne šole IV Murska Sobota. »Za prilagoditev vsebine bralcem z ovirami pri branju poskrbi zavod Risa. Stavki so kratki in razumljivi, če pa bralci česar koli ne razumejo, se o tem pogovorimo pri bralnih urah. Vsekakor so ponosni na to, da lahko knjigo sami preberejo. Tako postanejo bolj samozavestni. Zanje je to velik dosežek, saj so na tak način vključeni v družbo,« pravi knjižničarka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Karolinina bralna značka poteka tudi letos, končala se bo konec septembra, ko bo v knjižnici potekala tudi slovesna podelitev priznanj sodelujočim, če bodo razmere to dopuščale.
Krepitev bralnih vezi
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota in Varstveno-delovni center (VDC) Murska Sobota sta pred približno tremi leti zasnovala projekt Bralne vezi. Ta zagotavlja ljudem, ki težje berejo, dostop do literature, kulture in informacij v razumljivi obliki. V ta namen je na mladinskem oddelku v knjižnici od leta 2017 postavljena knjižna polica, na kateri je literatura za odrasle, ki težje berejo oziroma težje razumejo prebrano. »Za Karolinino bralno značko pa smo se odločili zato, ker smo želeli projekt Bralne vezi nadgraditi. Na bralnih urah, ki sem jih izvajala z uporabniki VDC Murska Sobota, sem bila velikokrat v dilemi, kakšno literaturo jim ponuditi, da jo bodo razumeli. Literatura na odraslem oddelku je bila zanje pretežka, celo nerazumljiva, zato smo se odločili za projekt lahkega branja,« je pojasnila Celčeva. Na knjižni polici, namenjeni lahkemu branju, lahko bralci izbirajo med deli, napisanimi posebej za ta namen, ali pa med prilagojenimi deli slovenskih in tujih avtorjev. »Na žalost literatura, primerna za lahko branje, ne izhaja pogosto, tako imamo trenutno le nekaj čez deset knjig. Nekaj je tudi zloženk s strokovno vsebino ter časopis 20 minut, ki ga izdaja zavod Risa. V teh dneh bomo dobili eno novo ljubezensko zgodbo Moda in neroda, ki jo je napisala Aksinija Kermauner z uporabniki različnih VDC-jev. Sicer pa uvrščamo na polico tudi knjige z mladinskega oddelka, ki imajo globlje sporočilo.« Bralci najraje posegajo po zgodbah z ljubezensko vsebino.