Denis Kosi s Cvena se je pred približno enajstimi leti odločil, da bo na podedovani zemlji v bližini domačije uredil nasad lesk. Po izobrazbi elektrotehnik je vse življenje preživel na domači kmetiji, kjer so se ukvarjali tako z živinorejo kot poljedelstvom. Ker mu delo z zemljo ni bilo tuje, se je želel preizkusiti še v vzgoji lesk in pridelovanju lešnikov, saj je v tem videl tudi priložnost za zaslužek. Izmed sort se je najbolj navduševal nad istrsko dolgoplodno lesko, ki ima velike in debele plodove. »Klical sem vse slovenske drevesnice, da bi kupil sadike lesk, pa jih nikjer niso imeli. Nato sem se za pomoč in svetovanje obrnil na biotehniško fakulteto v Ljubljani. Dostavil sem jim liter zemlje za analizo in na podlagi rezultatov analize so naredili sadilno-gnojilni načrt za zemljo. Svetovali so mi, naj se raje odločim za slaščičarski lešnik, saj ima bolj bogato aromo. Tako sem na 70 arih zemlje zasadil nekaj manj kot tristo lesk, ki so mi jih zagotovili na fakulteti, in sedaj pridelujem šest sort slaščičarskega lešnika,« pove Kosi. Pozneje se mu je pri vzgoji nasada in pridelovanju lešnikov pridružila partnerica Aleksandra Mohorič. Tako sedaj že nekaj let sama skrbita za vse, kar terja pridelava lešnikov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Delo v nasadu poteka vse leto
Trenutno pripravljata tla v nasadu, kar pomeni redno košnjo, da bo obiranje čim lažje. Začnejo septembra, ko začnejo lešniki padati na tla. Preostanek, ki ne pade sam, dodatno stepeta in ga v najkrajšem možnem času pobereta ter posušita. »Če tega ne narediva pravočasno, začne na plodovih nastajati plesen, lešniki lahko tudi gnijejo. Sušiva jih naravno, na soncu,« razlaga Kosi. Obiranju sledi nekaj premora, potem se začne rez. Vsi koreninski izrastki, ki na ogrodnih steblih zrastejo čez leto, se morajo odstraniti, oblikuje se tudi krošnja. »Leske se naravno formirajo v grm, midva sva jih začela oblikovati v približno tri metre visoko drevo, z metrskim steblom in štirimi do osmimi ogrodnimi stebli.« Spomladi nato ponovno sledita košnja in pletje izrastkov, kar traja do poznega poletja oziroma začetka jeseni, ko se spet začne obiranje. »Leska ima naravne škodljivce, največkrat se pojavi hrošč lešnikar. Nam ga je lani uspelo uničiti s pomočjo sredstva, ki deluje na podlagi gobjega micelija. Ta izsuši ličinke omenjenega hrošča. Sicer pa ne uporabljava nobenih drugih kemičnih preparatov ali gnojil, poskušava delati čim bolj naravno.«
Najprej ročno, nato strojno
Kosi in Mohoričeva prodajata le pridelek, torej cele lešnike, predelanih plodov ne prodajata. Prodaja je stekla šele pred dvema letoma, saj leske prej niso rodile. »Lani sva pridelala približno 600 kilogramov lešnika in ga prodala v manj kot mesecu dni. Ko je letina dobra, lahko govorimo tudi o približno dveh tonah pridelka,« pove Kosi.
Lešnike sta najprej pobirala ročno in s pomočjo posebnih valjčkov na lesenih palicah, lani pa sta v Italiji kupila stroj za obiranje, ki deluje podobno kot velik sesalnik. »Vej leske se stroj sploh ne dotika, zato jih ne poškoduje. S pobranih plodov stroj dobro odstrani tudi lešnikovo ovojnico, lešnike pa nato po posebni cevi meče v za to pripravljen zabojnik,« pove Mohoričeva. V pridelavo lešnikov sta vložila že kar nekaj sredstev, največji finančni vložek je bil nakup stroja za obiranje lešnikov ter manjšega traktorja. »Lahko povem, da je to za zdaj še hobi, saj bo trajalo še nekaj let, da se nama ves finančni vložek povrne. Če bi želela preživeti le s tem, bi morala imeti nasade na vsaj dvajsetih hektarjih,« pojasni lastnik leskovega nasada.
O širitvi nasada še ne razmišljata, saj nimata niti zemlje za to. »Ne zanima naju niti posredništvo oziroma sodelovanje z večjimi trgovci ali podobno. Ves pridelek prodava zasebnim strankam, večinoma iz lokalnega okolja. Najprej zbereva naročila, nato pa sama strankam naročeno tudi dostaviva. Preseneča naju, da so ljudje začeli bolj ceniti in kupovati doma pridelano hrano. Vsekakor pa naju veseli, da sva z dobrim pridelkom vzpostavila zaupanje pri strankah, saj se večina ponovno odloči za nakup najinih lešnikov,« sta sklenila sogovornika.
