Na torkovi seji sveta regije se je županom predstavil tudi Radio Murski val, radijska postaja v zasebni lasti, ki se je znašla v finančnih težavah, zaradi česar v družbi pričakujejo finančno pomoč države in pomurskih občin. Županom je problematiko predstavil Janez Hanč, lastnik družbe Mikrobit senzorika, ki leta 2017 kupila 60-odstotni lastniški delež v Murskem valu. Kot pravi, je s tem radio ostal v domači lasti: “To zame kot solastnika zagotovo ni bila trofeja, za Pomurje in ta medijski prostor pa je to zelo pomembno.” Pri tem Hanč izpostavlja, da mora imeti radio osnovne možnosti za normalno delovanje, kar pomeni, da morajo ustvariti dovolj prihodkov, to pa jim trenutno na trgu ne uspeva, kar je v gradivu, ki so ga pred sejo prejeli župani, zapisala direktorica Murskega vala Maja Gjergjek. Hanč je županom med drugim povedal, da radio trenutno ni v takšni kondiciji, kot bi si želel, saj se po njegovih besedah več kot deset let v podjetju ni vlagalo v posodobitve, temveč so ga izčrpavali za osebne koristi prejšnjih vodstev. Kot je še izpostavil, radiu primanjkuje tudi ustrezen kader.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Sobočane prebudila prvomajska budnica
Ob 6. uri zjutraj so člani Pihalnega orkestra Murska Sobota krenili izpred občinske stavbe in se z vozilom odpravili na ulice, s ciljem, da bi v prvomajsko jutro prebudili prebivalce Murske Sobote in okoliških vasi. Po murskosoboških ulicah se se vozili do 9. ure, nato pa so obiskali tudi župana Damjana Anželja v Kupšincih. Fotografije Jure Kljajić
Predsednik sveta regije in župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač je povedal, da namen obravnave te problematike ni poseganje v lastniško strukturo podjetja, temveč zgolj seznanitev s poslovanjem radia, ki po njegovih besedah na nek način deluje v javnem interesu. Župan občine Radenci Roman Leljak je že na začetku razprave opozoril, da nasprotuje širjenju razprave v smeri predlogov o morebitnem vplivanju občin na lastniško strukturo podjetja ali drugačni finančni pomoči. Kot pravi, je proti temu, da bi občine na kakršen koli način pomagale medijskim hišam, razen običajnega poslovnega sodelovanja z njimi. Leljak prav tako meni, da Murski val nima v regiji nobene posebne vloge in da bi občine lahko na enak način sodelovale s katero koli drugo medijsko hišo. Glede tega imajo drugačno mnenje župani Gornje Radgone Stanislav Rojko, Murske Sobote Aleksander Jevšek, Dobrovnika Marjan Kardinar in Razkrižja Stanko Ivanušič, ki menijo, da ima Murski val v Pomurju že od nekdaj posebno vlogo. V mestni občini so tako po besedah Jevška pred kratkim začeli z novim projektom na Murskem valu, v okviru katerega se v programu predstavljajo mestne četrti. Županom ostalih občin pa je predlagal, da tudi sami razmislijo o čem podobnem.
Glavač je še opozoril na dejstvo, da so v regiji tudi ostali mediji, kar je po njegovem mnenju prav tako potrebno upoštevati. Tudi sam poudarja, da občine v lastniško strukturo Murskega vala ne morejo vstopati, da pa je Murski val je pomemben regijski medij in da imajo pomurske občine tudi same dolžnost preko tega medija obveščati javnost.
Hanč je ob tem še povedal, da nikoli niso želeli, da bi jim občine dale denar neposredno v obliki dotacije, hkrati pravi, da država že več kot deset let ne izpolnjuje svojih obveznosti: “Da bi del naročnine, ki jo plačujemo RTV, bil dan v upravljanje tudi drugim.”
Člani sveta regije so sprejeli sklep, da so seznanili s težavami Murskega vala in da podpirajo njihove napore za rešitev teh težav, da bi radijska postaja še naprej ostala v regiji. Pred sejo so se pobudi Murskega vala na nek način pridružili v lokalnih televizijah TV AS in TV Idea, kjer so z dopisom prav tako opozorili na zaostrene razmere na trgu, a o njihovi pobudi župani posebej niso razpravljali.
Preberite še: Župani spet o reševanju Murskega vala z javnim denarjem