87-letni Tinek Pozderec, po katerem je poimenovan brod na Gornji Bistrici, je na devetem Jožefovem pohodu dejal, da elektrarne na reki Muri niso potrebne.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
S tem se je pridružil mnenju številnih podpornikov kampanje Rešimo Muro!, ki so se pridružili tradicionalnemu pohodu, ki ga sicer organizira Tinekov brod. "Po odmevni četrtkovi predaji peticije Rešimo Muro z več kot 77.000 podpisi za ohranitev naravne reke Mure v Ljubljani so tudi na pohodu namreč poudarjali, da bi gradnja elektrarn na tej reki povzročila nepopravljivo škodo," meni Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura.
Peter Zver z Mote pa je povedal, da ljudje ob Muri živijo v naravi in jo morajo zato spoštovati ter pustiti naslednikom. “Gradnja elektrarn je brez veze, elektrike imamo dovolj, samo pravilno jo moramo uporabljajti in izboljševati stroje za manjšo porabo, to je rešitev,” je dejal in dodal, da je “od leta 2009, ko je tu znova začel voziti brod, skoraj inventar, vendar aktiven inventar po srcu in duši.” Tudi Jožef Pozderec, lastnik broda, ki povezuje Prekmurje s Prlekijo, in gostilnice ob njem, meni, da naj Mura ostane, kakršna je.
Brod z okolico je v teh letih postal zbirališče domačinov in številnih gostov, ki odkrivajo Muro, in Pozderec priznava, da ni pričakoval takšnega razcveta. “Vse tu je preprosto, naravno – in tudi oče še vedno vozi brod, Mura ga gor drži,” pravi. Tinek pa obiskovalcem pripoveduje zgodbe, nekdanje, skoraj pozabljene, in svojo, kako je pred devetimi leti spet dobil “svoj brod”. Oče je namreč imel svojega, in trije strici so bili zraven, nazadnje pa je Tinek ostal sam, brod je bil potreben popravila in vožnjo je opustil – za 35 let. Ko pa so v Ižakovcih leta 2009 dobili nov brod, stari pa je postal odveč, mu je nekdo predlagal, češ, kupi ga. Doma so ga podrpli in zdaj ga imajo. Pohod bi sicer moral biti prejšnjo soboto, vendar so ga zaradi slabega vremena preložili, tokrat pa so prehodili 12 kilometrov dolgo pot do otoka ljubezni v Ižakovcih in nazaj.