Občina Beltinci se je lotila celostne revitalizacije ledenice ob tamkajšnjem gradu. Grajena je kot kupola iz polne opeke in je del kulturnega spomenika grad Beltinci. Letos junija je skupina Stik opravila arheološke raziskave, ki jih je odobril Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Maribor. Skupina pod vodstvom Roka Klasinca je z arheološkimi izkopavanji odkrila dno kupole ledenice in celoten vstopni predel. Kot je zapisano v prvem strokovnem poročilu, so odkriti zidani elementi toliko ohranjeni, da omogočajo verodostojno in argumentirano interpretacijo videza ledenice. Nekoč so to bili prostori, pogosto izkopani v hrib, v katerih so ljudje hranili led oziroma so imeli takšno funkcijo kot danes hladilniki.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kot sta v publikaciji Ledenice Lendave zapisala Borut Juvanec in Andreja Benko, poznamo tri vrste ledenic. Lahko so vkopane v teren kot klet pri hiši, lahko so samostojni objekti nad zemljo, lahko pa so vkopane v hrib. Največ ledenic je prav v severovzhodni Sloveniji, ta v Beltincih je zgrajena kot samostojna zgradba. Arheologi so ugotovili, da sta bili hkrati zgrajeni obe kupoli oziroma oba vstopna predela. Ker je ledenica postavljena v ravninsko krajino, je oblikovana kot gomila. »Gomilni plašč oziroma nasip prekriva iz opeke grajeni kupoli, povezani z vstopnim hodnikom,« so opisali. Skupina Stik je gomili označila kot severno in južno. Prva, ki ima delno poškodovan obok, je bila predhodno več ali manj očiščena do opečnate strukture sten oziroma zemljenega dna, na sredini katerega je situiran poglobljeni del za ponikovanje vode, obrobljen z vencem iz opek. Z izkopavanjem so zaznali, da je bila južna kupola v podobnem stanju, le obok je bil bolj poškodovan, dno pa je prekrivalo nasutje. Gomilni nasip oziroma zemljeni plašč, ki ju pokriva, se je z leti zaradi erozije stanjšal, zemljina pa je zdrsnila z območja in se razvlekla v ravnico okoli ledenice.
Nasip včasih višji
Vstopna vrata so bila glede na poročilo skupine nekoč postavljena sredi zidu oziroma škarpe, ki je držala zemljino nasipa. Za njimi je ležal vstopni hodnik, ki je vodil do vstopov obeh ledeniških kupol. Ti sta bili zgrajeni skoraj popolnoma simetrično. Nasip pa je bil nekoč višji in v tlorisu manjšega obsega, današnjo podobo pa je dobil s postopno erozijo. Izvajalci arheološke raziskave so zasledili tudi sledi poskusa popravila obokov še iz časa, ko so ledenico uporabljali. Bila je na voljo tako za grajsko gospodo kot za druge prebivalce kraja. »Do poškodb obodov je najbrž prišlo zaradi zamakanja skozi stanjšan nasip nad oboki ter zamakanja in lomljenja opek zaradi zmrzali,« so pojasnili in dodali, da posebnih arheoloških najdb med raziskavo niso našli, le sledi smetenja.
V strokovnem poročilu je skupina Stik uporabila tudi zapis Marije Šraj, nekdanje tajnice na Osnovni šoli Beltinci. Ta je zapisala, da so po pričevanju krajanov ledenico uporabljali za shranjevanje ledu, pridelkov in vseh živil do začetka vojne. »Takoj po vojni se je v grad naselila vojska in ga leta 1955 zapustila, v gradu pa so nato uvedli pouk nižje gimnazije. Ta se je v gradu obdržala do leta 1957, nato pa se je preimenovala v OŠ Beltinci. V tistem času je telovadbo učil vnet smučar, ki se je domislil, da bi hribček, pod katerim je bila ledenica, lahko uporabil kot smučarsko skakalnico. Ta je postala prava senzacija, o kateri je pisal tudi Pomurski vestnik,« je zapisala Šrajeva. A so se začela vdirati tla, zato so to aktivnost opustili. Ledenica pa je postala predvsem prostor, kamor so vozili odpadke.
Izdelan 3D-model
Vitalni deli ledenice so še v razmeroma dobrem in prepoznavnem stanju, kar omogoča verodostojno interpretacijo nekdanjega videza ter zagotavlja ustrezne podlage za njeno rekonstrukcijo. Raziskovalci pa opažajo, da propadajo zidani elementi, zato je za njihov nadaljnji obstoj treba zagotoviti ustrezno zaščito oziroma prekritje, statično poškodovane oboke pa podpreti po navodilih statika, da se prepreči njihovo sesutje.
Arheološki raziskavi bo sledilo še nekaj aktivnosti, nam je povedala direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport (ZTKŠ) Beltinci Gabrijela Küzma. Treba je narediti konservatorski načrt parka ter konservatorski načrt ledenice, zbirajo pa se tudi zgodovinski podatki o ledenici. V Beltincih obstaja še en tak prostor, ob Črncu, vendar je v zasebni lasti. ZTKŠ Beltinci, ki je koordinator projekta, se nadeja, da bodo načrti za obnovo pripravljeni do aprila prihodnje leto. Izdelan pa je že bil 3D-model ledenice. Küzmova še pove, da želijo z obnovljeno ledenico razširiti turistično ponudbo v občini, ji dati neko dodatno vsebino in ozavestiti njen pomen v zgodovini.
